l -- in -ja in -a [ lə̀ lə̀ja in èl êla ] m ( ə̏; ȅ ȇ )
trinajsta črka slovenske abecede: mali l ; napisano z dvema l ; cev ima obliko črke L ; zveza dveh l-jev ; štirje veliki l-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči l
♦ jezikosl. mehki ali palatalni l [l'] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi ; srednji l izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi ; trdi ali velarni l [ł] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu ; deležnik na -l

lá 1 -- tudi -ja m ( ȃ )
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton a ali šesto stopnjo v lestvici:

lá 2 ali là medm. ( ȃ; ȁ )
nadomešča zloge besedila pri petju: la la la la, je pela pri igri / lala, lala

là 3 člen. ( ȁ )
izraža malomarno zavrnitev: la, la, to so same govorice

labiál -a m ( ȃ )
jezikosl. soglasnik, tvorjen z ustnicami, ustničnik: izgovor labialov

labiálen -lna -o prid. ( ȃ )
jezikosl. nanašajoč se na ustnice, ustničen: labialni zapornik

labializácija -e ž ( á )
jezikosl. dodajanje izgovorne značilnosti labialov glásu: labializacija glasu i

labílen -lna -o prid. ( ȋ )
ki se zelo lahko, hitro menja; nestalen , neuravnovešen : labilen temperament ; labilno duševno stanje ; labilno zdravje / cene so labilne / ona je čustveno labilna / biti labilna osebnost
// nestabilen , majav : kanu je labilen
♦ fiz. labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi ; kem. labilna spojina spojina, ki že pri manjših zunanjih vplivih spremeni sestavo ; meteor. labilno ozračje ozračje, v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte

labílnost -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost labilnega; nestalnost , neuravnovešenost : čustvena, moralna labilnost / labilnost političnega položaja

lábio... prvi del zloženk ( ȃ )
nanašajoč se na ustnice: labiodental

lábiodentál -a m ( ȃ-ȃ )
jezikosl. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev, zobnoustničnik: v in f sta labiodentala

lábiovelár -a m ( ȃ-ȃ )
jezikosl. soglasnik, tvorjen z ustnicami in dvigom jezika proti mehkemu nebu: indoevropski labiovelari

labirínt -a m ( ȋ )
kraj, kjer se zablodi, blodnjak: tavati po labirintu ; zaiti v labirintu ; najti izhod iz labirinta ; ekspr. ti hodniki so pravi labirint / ekspr. gozdni labirint ; pren., ekspr. labirinti človeške duše
// ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: labirint stopnišč in temnih hodnikov / knjiž.: labirint fraz ; cel labirint laži in krivic
♦ anat. labirint del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem, blodišče ; koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta ; kožnati labirint mehka, notranja plast labirinta ; arheol. labirint zamotan sistem hodnikov in prostorov v stavbah na Kreti in v Egiptu

labirínten -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na labirint: labirintni hodniki / labirintne poti ekspresionistične poezije
♦ anat. labirintna tekočina tekočina, ki napolnjuje labirint ; strojn. labirintna tesnilka tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi

labiríntovec -vca m ( ȋ )
nav. mn., zool. tropske ribe s pomožnim dihalnim organom poleg škrg, ki živijo zlasti v brakičnih vodah, Anabantidae: labirintovci v akvariju

labiríntski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na labirint: labirintska stopnišča / ekspr. labirintska zapletenost njene duševnosti zelo velika

labód -a m ( ọ̑ )
1. velika vodna ptica z zelo dolgim, gibčnim vratom: labodi plavajo po jezeru ; otroci krmijo labode ; bel labod
2. plavalni obroč, katerega del predstavlja labodjo glavo: otrok se uči plavati z labodom
♦ astron. Labod ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ ; zool. labod grbec ali nemi labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor ; labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus

labodíca -e ž ( í )
knjiž. labodka : bela labodica

labódji -a -e prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na labode: labodje jajce / ekspr. njen labodji vrat vitek in bel
● knjiž., ekspr. labodja pesem ali vznes. labodji spev pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo

labódje prisl. :
labodje bel

labódka -e ž ( ọ̑ )
samica laboda: vitki vrat bele labodke

labódnica -e ž ( ọ̑ )
knjiž. pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo: ta oda je pesnikova labodnica ; zapeti labodnico

lábora 1 -e ž ( á )
etn. velika plitva (lončena) skleda za mleko: latvice in labore
// ekspr. razmeroma velika skleda, skodela sploh: postavila je predenj celo laboro kave in velik kos kruha

lábora 2 -e ž ( á )
petr. kamnina, sestavljena iz zaobljenih kosov starejših kamnin, zlepljenih med seboj z vezivom; konglomerat : kremenova labora

laboránt -a m ( ā á )
kdor opravlja (pomožna) strokovna dela v laboratoriju: razpisati mesto laboranta / kemijski laborant uslužbenec, ki opravlja preprosta, standardna dela s področja kemije

laborántka -e ž ( ā )
ženska, ki opravlja (pomožna) strokovna dela v laboratoriju: laboranti in laborantke

laborántski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na laborante: laborantsko delo / laborantski tečaji

laboratórij -a m ( ọ́ )
prostor za znanstvene poskuse, raziskave, zlasti naravoslovne, tehniške: delati v laboratoriju ; obratni laboratorij ; oprema za laboratorij / bakteriološki, biokemijski, fizikalni laboratorij ; diagnostični laboratorij / pog. ta laboratorij si je pridobil veliko slavo znanstveniki, raziskovalci v tem laboratoriju
♦ jezikosl. laboratorij za eksperimentalno fonetiko ; šol. (šolski) laboratorij prostor na šoli za praktične vaje iz nekaterih predmetov, zlasti naravoslovnih
// prostor za izdelavo preparatov, za delo s kemikalijami: fotografski laboratorij ; laboratorij tovarne kozmetičnih pripomočkov

laboratórijski -a -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na laboratorij: laboratorijska posoda ; laboratorijska oprema / laboratorijski izvidi, poskusi ; laboratorijska analiza, preiskava / obvezne laboratorijske vaje študentov / pretežno laboratorijske znanosti / laboratorijski tehnik
♦ elektr. laboratorijski ampermeter ; kem. laboratorijsko steklo steklo, odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam ; med. laboratorijska žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; poskusna žival

laboratórijsko prisl. :
laboratorijsko pregledati živilo ; laboratorijsko pridobljena snov

lábornat -a -o prid. ( á )
petr. ki je iz labore: labornata tla

lábotski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na reko Labot: labotski breg / star. labotska škofija lavantinska škofija / Labotska dolina

labráč -a m ( á )
nar. čvekač , brbljač : sit sem že tega labrača

lábradorec in labradórec -rca m ( ȃ; ọ̑ )
srednje velik lovski pes črne, rjave, umazano bele barve s plosko visečimi uhlji in kratko, gosto, trdo dlako: gojiti labradorce

labradorít -a m ( ȋ )
min. rudnina s prelivajočimi se barvami, ki jo sestavljata anortit in albit:

lábradorka in labradórka -e ž ( ȃ; ọ̑ )
samica labradorca: izšolali so labradorko, ki je postala spremljevalka tetraplegika ; bela, črna labradorka ; mlada labradorka / čistokrvna labradorka

labud ipd. gl. labod ipd.

laburíst -a m ( ȋ )
zlasti v angleškem okolju član delavske stranke: ima znance med laburisti in konservativci / pri volitvah so zmagali laburisti

laburístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na laburiste: laburistični voditelji / laburistična vlada / laburistična stranka

lacanovec -vca [ lakánovəc ] m ( ȃ )
privrženec Lacanovih nazorov: dosleden lacanovec ; mednarodno uveljavljeni lacanovec

lacrimae Christi -- -- [ lákrime krísti ] ž mn. ( ȃ, ȋ )
kakovostno rdeče ali belo vino iz okolice Neaplja:

láčen -čna -o prid. ( á ȃ )
1. ki čuti potrebo po jedi: lačen otrok ; biti lačen ; lačna živina ; premraženi in lačni so čakali jutra ; lačen in žejen ; zelo lačen ; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr. doma ima pet lačnih ust otrok ; pren. bajke za lačno domišljijo
// ekspr. ki izraža lakoto: interniranci z lačnimi očmi / ptički odpirajo lačne kljune ; trgati meso z lačnimi zobmi
2. nav. ekspr. ki živi v pomanjkanju hrane: lačno prebivalstvo / pog. med vojno so ljudje lačni stradajo / lačna leta po Napoleonovih vojnah
3. nav. ekspr., z rodilnikom ki si zelo želi česa: lačen kruha / lačen časti, denarja, zemlje ; biti lačen ljubezni ; dobrote lačni otroci ; senzacij lačni časopisi
4. ekspr. ki izraža spolno poželenje: sledil ji je z lačnim pogledom ; čutila je na sebi njegove lačne oči
● ekspr. urednik ima lačne predale nima gradiva za objavo ; pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh ; nar. lačna torba, vreča manj napolnjena, kot bi morala biti ; nar. ta jed je lačna ne nasiti za dolgo ; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej ; ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti ; ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu, da se mi tema dela pred očmi, da bi vola pojedel zelo lačen ; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan ; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah

láčno prisl. :
lačno gledati ; krava lačno muka

láčni -a -o sam. :
siti ne razume lačnega ; pomagati lačnim ; pog., ekspr. ima ta lačno zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh

láčenbêrgar tudi láčenpêrgar -ja [ lačənbergar; lačənpergar ] m ( á-ȇ )
star. kdor živi v slabih gmotnih razmerah, zlasti če se pred drugimi dela imenitnega: ne maram, da bi moja hči vzela kakega mestnega lačenbergarja / v tisti sobici smo stanovali trije dijaki, sami lačenbergarji

láčna -e ž ( ȃ )
nav. mn., nar. lakotnica : konj je dirjal, da so mu lačne plale od napora

láčnež -a m ( ȃ )
ekspr. lačen človek: komaj je nasitil vse neučakane lačneže / krilati lačneži obletavajo poginulo žival ptice

láčnost -i ž ( á )
občutek potrebe po jedi; lakota : najhujša lačnost ga je že minila
// ekspr. pomanjkanje hrane: pri hiši ni bilo lačnosti, čeprav so imeli malo zemlje

láda -e ž ( ȃ )
avtomobil ruske tovarne AvtoVAZ: kupiti lado

ládijski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na ladja 1:
a) ladijska konstrukcija / ladijski dnevnik ; ustaviti ladijske stroje ; ladijski tovor ; dajati opozorila z ladijskim zvonom ; raztovarjati z ladijskim žerjavom / ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh / izdelovati ladijske modele
b) ladijski prevoz, promet ; ladijski vozni red ; skozi to ožino vodi najbližja ladijska pot ; dobre ladijske zveze z otoki
c) ladijski kuhar, zdravnik ; ladijska posadka
♦ les. ladijski les les, zlasti hrastov, za gradnjo (manjših) ladij ; ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod ; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah ; ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico ; ladijski vozli vozli, ki se uporabljajo pri delu na ladji ; ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT ; strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji ; (ladijski) vijak ; teh. ladijski žeblji

ladínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Ladince: švicarska država priznava ladinskemu jeziku vse pravice

ládja -e ž ( ā )
1. veliko vodno vozilo: ladja izpluje, odplove iz pristanišča ; ladja nasede, plava, se potopi, pristane, se razbije, ekspr. hitro reže valove ; graditi, splaviti, tesati ladjo ; valovi premetavajo ladjo ; privezati ladjo k obali ; raztovoriti ladjo ; vkrcal se je na majhno ladjo ; potovati z ladjo ; gusarska ladja ; bok, kljun, krov ladje ; nadvodni del ladje ; kapitan velike ladje ; velika tonaža ladje ; trčenje ladij / čezoceanska, rečna ladja ; drsna ladja hidrogliser ; petrolejska ladja ; poltovorna, potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja ; šolska ladja za praktični pouk pomorstva, navtike ; ladja svetilnik ; ladja na jedrski pogon, na vesla ; ladja za razsuti, tekoči tovor ; publ. naše bele ladje potniške ladje ; pren., knjiž. krmariti ladjo človeštva ; ladja življenja
2. star. večji čoln: ladje z žitom in vinom so vozile po Savi do Zaloga ; živina je vlačila težke ladje proti toku ; romarska ladja na Bledu
3. v zvezi vesoljska ali kozmična ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete: vesoljska ladja kroži okoli meseca, pristane ; izstreliti vesoljsko ladjo ; posadka kozmične ladje
4. rel. del cerkve, namenjen za vernike: ladja se polni z ljudmi ; klopi v ladji / cerkvena ladja
● ladja plove pod slovensko zastavo je vpisana v slovenski ladijski vpisnik ; ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati ; ekspr. cestna ladja zelo velik osebni avtomobil ; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod
♦ arhit. glavna, prečna, stranska ladja ; igr. ladje potapljati otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so ; navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi ; ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati ; ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi ; linijska ladja ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu ; ladja dolge plovbe ; desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu ; določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja ; register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo ; voj. admiralska ladja ; bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi ; linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra ; matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov ; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem ; poročnik bojne ladje mornariški častniški čin (v Slovenski vojski), za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina ; zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia

ladjár -ja m ( á )
1. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: pogodba med ladjarjem in zavarovalnico / naš domači ladjar Splošna plovba
// lastnik ali zakupnik ladje, ladij: bogati ladjarji
2. kdor kaj prevaža po reki z ladjo ali večjim čolnom: nekdanji ladjarji na Savi ; ladjarji podonavskih držav ; družba ladjarjev in težakov

ladjáriti -im nedov. ( á ȃ )
knjiž. voziti se z ladjo: ladjariti po vseh morjih

ladjárski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na ladjarje: ladjarski dogovor / ladjarska pogodba pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter ; ladjarsko podjetje / ladjarska postaja ob reki

ladjárstvo -a s ( ȃ )
knjiž. pomorstvo , plovba : razvoj ladjarstva

ládjati -am nedov. ( ā )
star. voziti se z ladjo: dolgo ste ladjali

ladjedélec -lca m ( ẹ̑ )
kdor gradi in popravlja ladje: prebivalci obmorskih mest so bili mornarji in spretni ladjedelci ; slovenski ladjedelci / zbor ladjedelcev vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici

ladjedélnica -e ž ( ẹ̑ )
podjetje za graditev in popravljanje ladij: sestanek vseh delavcev ladjedelnice / ob bombardiranju je bila ladjedelnica hudo poškodovana kraj, prostor z napravami za graditev in popravljanje ladij

ladjedélničar -ja m ( ẹ̑ )
kdor gradi in popravlja ladje: odpustili so tudi nekaj ladjedelničarjev / zbor ladjedelničarjev vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici

ladjedélniški -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na ladjedelnico ali ladjedelništvo: ladjedelniške naprave / ladjedelniški delavci / ladjedelniški oddelek pomorske šole

ladjedélništvo -a s ( ẹ̑ )
dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij: razvoj ladjedelništva

ladjedélski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na ladjedelstvo: ladjedelski delavci / ladjedelska industrija

ladjedélstvo -a s ( ẹ̑ )
dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij: napredek ladjedelstva

ladjelòm -ôma m ( ȍ ó )
knjiž. uničenje, potopitev ladje na morju; brodolom : kapitan je spoznal, da je ladjelom neizbežen
// ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: ladjelom civilizacije

ládjenica -e ž ( ā )
knjiž. pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladje; dok : spraviti ladjo v ladjenico

ladjévje -a s ( ẹ̑ )
1. vse ladje kake države: obnavljati ladjevje ; špansko ladjevje / zračno ladjevje letala, letalstvo
2. ladje s skupnim namenom in pod skupnim poveljstvom: premagati nasprotnikovo ladjevje / obalno, rečno ladjevje ; ribiško, trgovsko ladjevje ; tankersko ladjevje / publ. naše belo ladjevje potniško ladjevje / vesoljsko, zračno ladjevje

ladjevódec -dca m ( ọ̑ )
knjiž. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega; pilot 1 : izkušen ladjevodec
// kdor vodi ladjo sploh:

ladjevódja -e tudi -a m ( ọ̑ )
1. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina: postati ladjevodja
2. star. kapitan, zlasti na manjši ladji:

ládjica -e ž ( ā )
1. manjšalnica od ladja: na tej progi vozijo le ladjice ; obalna, rečna ladjica
2. ekspr. čoln , jadrnica : na jezeru se zibljejo ladjice
3. igrača, ki predstavlja ladjo, čoln: otroci spuščajo po vodi ladjice ; papirnata ladjica
♦ bot. ladjica zrasla spodnja venčna lista metuljastega cveta ; zool. papirnata ladjica glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno dvoličnostjo, Argonauta argo

ládjičar -ja m ( ā )
les. skobljič z vbočenim ali izbočenim spodnjim delom za skobljanje krivin v lesu: ladjičar in brazdar

ládjin -a -o ( ā )
pridevnik od ladja: ladjin bok

ládjišče in ladjíšče -a s ( ā; í )
star. pristanišče : varno ladjišče ; ladje v ladjišču / čoln se je oddaljeval od ladjišča in se bližal blejskemu otoku

lady -- [ lêjdi tudi lédi ] ž ( ȇ; ẹ̑ )
navadno pristavek k imenu plemkinje, v angleškem okolju gospa : lady Hamilton

laféta -e ž ( ẹ̑ )
spodnji del, podstavek artilerijskega orožja: zabiti krake lafete v zemljo / topovska lafeta / krsto z mrtvim poveljnikom so peljali na lafeti

lafít -a m ( ȋ )
kakovostno rdeče vino iz okolice Bordeauxa: steklenica lafita

lagánje -a s ( ȃ )
glagolnik od lagati: povej, kako je bilo, a brez laganja

lagáti lážem tudi lagáti se lážem se nedov. ( á á )
1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto: na obrazu se mu je videlo, da laže ; lagal jim je, da ga ni videl ; ne vem, kje je, je lagala ; lagati o kom ; on nikoli ne laže ; ta ženska rada laže ; ekspr. debelo, nesramno, predrzno lagati ; ekspr. lažeš, je jezno zavpil ; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto
// ekspr. govoriti, pripovedovati kaj, kar ne ustreza resnici: zakaj bi vam lagala ; lagal je, kako se mu tam dobro godi ; lagal je o lepih nekdanjih časih ; obljubljali so vse mogoče, eden je bolj lagal kot drugi / trdil je, da časopisi lažejo ; pren., ekspr. oči so lagale ; srce ne laže
2. ekspr. biti neresničen, napačen, varljiv: te številke lažejo / hočejo se prepričati, če govorica o njegovem uspehu ne laže
● ekspr. lagal bi, če bi rekel, da se mi slabo godi dobro se mi godi ; star. fant je dekletu lagal izjavljal je, da jo ljubi, a je ni ljubil ; star. sreča mu laže ni srečen ; ekspr. v obraz mu laže predrzno, nesramno ; ekspr. laže, da je grdo, da se kar kadi, da sam sebi verjame zelo ; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina

lagáti si ekspr.
z neutemeljenimi razlogi ustvarjati v samem sebi prepričanje, da je stanje drugačno kot v resnici, navadno boljše: slabo kaže, kaj bi si lagali ; nikar ne laži sam sebi ; preh., pesn. Kaj si lažeš opojnost v dveh, saj si sam (M. Jarc)

láger -ja m ( á )
pog. (koncentracijsko) taborišče: moške iz vasi so odpeljali v lager ; dve leti je bila v lagerju

lageráš -a m ( á )
pog. interniranec : izčrpani lageraši

lágerski -a -o prid. ( á )
pog. taboriščen : lagerske barake / lagersko življenje

lágev 1 -gva m ( á )
nar. vzhodno sod 1 : polni lagvi

lágev 2 -gve tudi lágva -e ž ( á )
star. velika steklenica: lagve z vinom

lagóda tudi lágoda -e ž ( ọ́; á )
knjiž. lagodnost , udobnost : miselna lagoda / množica potnikov je navalila v vagon in konec je bilo dotedanje lagode

lagóden tudi lágoden -dna -o prid. , lagódnejši tudi lágodnejši ( ọ́ ọ̄; á )
1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje: lagodna hoja / zavida jim lagodno in brezskrbno življenje
2. ki ljubi stanje, v katerem se ni treba truditi, prizadevati: lagoden človek ; preveč je lagoden, da bi se potrudil

lagódno tudi lágodno prisl. :
hoditi počasi in lagodno ; sedel je za mizo in lagodno pripovedoval svoje doživljaje ; lagodno živeti

lagódje -a s ( ọ̑ )
knjiž. lagodnost , udobje : imeti hoče mir in lagodje

lagódnost tudi lágodnost -i ž ( ọ́; á )
1. lastnost, značilnost lagodnega človeka: njegova lagodnost jih draži ; premagati prirojeno lagodnost / delati z lagodnostjo
2. stanje, v katerem se človek ne trudi, ne prizadeva: tam je vladala lagodnost in površnost / duhovna lagodnost

lagôta -e ž ( ó )
star. lagodnost , udobnost : umska lagota / spoznali smo, da se bo sedaj nehala lagota dosedanjega življenja

lagôten -tna -o prid. , lagôtnejši ( ó ) knjiž.
1. lagoden , udoben : lagotno življenje
2. lahkoten , živahen : stopal je z lagotnimi koraki

lagôtno prisl. :
lagotno je tekla po stezi ; lagotno se zlekniti po travi

lagrimoso [ lagrimózo ] prisl. ( ọ̑ )
glasb., označba za izraz izvajanja jokajoče

lagúna -e ž ( ȗ )
plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapira sipina: voziti se po laguni ; mirna laguna / lagune atolov / ekspr. mesto na lagunah Benetke

lagúnast -a -o prid. ( ȗ )
ki ima veliko lagun: lagunasta obala

lagúnski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na laguno: mirne lagunske vode / zaliv lagunskega tipa / ekspr. lagunsko mesto Benetke

lagva gl. lagev 2

lágvica -e ž ( á )
star. steklenička : lagvica žganja

láhcen -a -o [ lahcən ] prid. ( ȃ )
ekspr. zelo lahek: vzdigni ga v naročje, saj je tako lahcen

láhek tudi lahák -hka -o tudi -ó prid. , lážji ( á ȃ á )
1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen ; lahek kovček, tovor ; vzdigni otroka, saj je lahek ; olje je lažje od vode ; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč ; lahke zavese ; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko premalo toplo / lahki kamen lehnjak
// ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov: lahek čoln ; lahek lok ; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija ; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu prosojen, redek ; lahki oblački ; lahka meglica
2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost: lahek zaslužek ; odgovor na to vprašanje je lahek ; lahka naloga, služba ; lahka tura ; lahka telovadna vaja ; lahka zmaga ; opravljati lahko delo / lahek jezik preprost, nezapleten ; lahka knjiga / lahka topljivost
3. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahek dir ; njena hoja je lahka ; lahke kretnje / knjiž. ptica lahkih kril ki hitro, lahkotno leta ; star. stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu znati se prilagoditi soplesalcu
4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: lahka bolezen ; dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik ; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci lahni / lahek potres
// v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: lahek strup ; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo ; piti lahko vino
// lahko prebavljiv: bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja
5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti: lahek porod ; njegova smrt je bila lahka ; lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav lahko noč! ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja
6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: odšel je potolažen in lahek ; kako lahkega sem se počutil ; ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel
7. ekspr. lahkomiseln , neresen : taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev ; saj ni napačen človek, le preveč lahek je
// ki moralno ni neoporečen: zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog. biti lahke sorte
8. nav. ekspr. umetniško nezahteven: lahka literatura ; lahko čtivo / lahka glasba instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba
● pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo ; lahka industrija industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete ; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda ; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko na lahko ; pog. zobozdravnik ima lahko roko delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli ; to storim z lahko vestjo brez pomislekov, skrbi ; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb
♦ agr. lahka prst, zemlja prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi ; grad. lahki beton beton, izdelan iz votličastega agregata ; metal. lahke kovine kovine z majhno specifično težo ; obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti ; lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev ; strojn. lahko olje redko tekoče olje za mazanje strojev ; šah. lahka figura lovec ali skakač ; šport. lahka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg ; teh. lahki bencin bencin z majhno specifično težo ; voj. lahka artilerija artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm ; lahka strojnica orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih

lahkó
1. prislov od lahek: mirno in lahko je umrl ; lahko in brezskrbno živeti ; biti lahko oblečen v ne toplo obleko ; lahko prebavljiva hrana ; lahko in težko prehodno gorovje ; lahko rešljiva naloga ; to je otročje lahko narediti ; delo bom prav lahko opravil
♦ metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500 °C
2. izraža zmožnost, sposobnost za kako dejanje: tovarna bo lahko delala z vso zmogljivostjo ; vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi ; ni treba pomagati, saj lahko sam nesem ; premalo znam, da bi lahko sam rešil nalogo ; šiva še lahko, težjega dela pa ne zmore več / kolikor lahko presodim, je stvar resna
// izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja: tako ravnanje je lahko zelo nevarno ; tu bi bil človek lahko srečen ; to se lahko vsakomur primeri ; lahko bi mu škodovalo ; saj bi se bil lahko ubil ; lahko se zgodi, bi se zgodilo, da bom potreboval tvojo pomoč / elipt. lahko da bom potreboval tvojo pomoč / z oslabljenim pomenom: izrastki so lahko krajši ali daljši ; kje bi lahko dobil prostor ; to smo lahko dosegli zato, ker smo pridno delali ; še zdaj bi lahko živel, če ne bi bil pil / v vezniški rabi: ne poznam ga: lahko (da) je pošten, lahko (da) ne ; lahko (da) pride, lahko (da) ne
// izraža dopustitev: lahko, da je stvar drugačna ; »Mislim, da je tega sam kriv.« »Lahko da.« / v vezniški rabi: lahko je njegov brat direktor, vendar ni vsemogočen ; lahko je bogat, srečen pa ni ; lahko vse preiščeš, pa ne boš našel
3. izraža dovoljenje, soglasje: gospodar pravi, da lahko gremo čez travnik ; lahko ga obiščete, kadar hočete / naročnina se lahko poravna v dveh obrokih ; lahko vstopite, gospod / elipt. »Ali smem telefonirati?« »Lahko.«
// v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: (ali) lahko vstopim / elipt. v kino bi šel, mama, a lahko? / v vljudnostnem vprašanju: ali ti lahko pomagam ; »Lahko prisedem?« »Izvolite.«
// izraža utemeljenost, upravičenost: nekateri starši so lahko ponosni na svoje otroke ; jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena / ekspr. »Kako žalostno se drži.« »Saj se lahko.« / lahko sem vesel, saj sem zdrav
4. nav. ekspr. izraža omiljeno nujnost, potrebnost: res bi lahko že prej povedal, da ne bi bilo nepotrebnega iskanja ; če si privošči tak avto, bi lahko tudi meni vrnil dolg
// izraža prošnjo, omiljeno zapoved: ali mi lahko daš kozarec vode ; se lahko malo umaknete, prosim / lahko bi bil malo bolj prijazen z menoj, veš ; opravili ste, lahko greste
5. ekspr. izraža omejitev, zadržanost priznanja: tebi je lahko tako govoriti, ko imaš vsega dovolj ; on je lahko uspel, ko so mu vsi pomagali, jaz pa nimam nobene podpore
// v zvezi z reči, trditi uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro
// v medmetni rabi, navadno v zvezi z misliti si, predstavljati si izraža
a) podkrepitev trditve: lahko si misliš, kako sem se ustrašil ; v enem večeru je zaigral sto tisoč, si lahko predstavljate ; lahko rečem, da me ni še nikoli užalil ; bal sem se, lahko mi verjamete
b) pritrjevanje: »To me je zelo užalilo.« »Si lahko mislim.«
6. izraža pripravljenost, ponudbo za kako dejanje: pol ure še lahko ostanem, če želite ; lahko vas spremim, če vam je prav
7. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega stanja, razmer: ni ji bilo lahko, ko je ostala sama z otroki / lahko mu je (pri duši, pri srcu)
● ekspr. kako sploh lahko kaj takega trdiš kako si upaš, drzneš kaj takega trditi ; ekspr. lahko tebi, ki si zdrav izraža blagrovanje ; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri

láhki -a -o sam. :
jejte samo kaj lahkega ; ali poznaš še kaj tako lahkega ; nekaj zračno lahkega je v njegovi poeziji;

prim. lažji , nalahko

láhen -hna -o stil. -ó prid. ( á )
1. ki dosega majhno stopnjo
a) glede na učinek, posledico: lahen dež, veter / imeti lahen spanec rahel
b) glede na čutno zaznavnost: telo mu je spreletel lahen drget ; pozdraviti z lahnim poklonom ; lahen smehljaj ; lahna rdečica / lahna melodija / čutiti lahen udarec
2. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahen dir / stopati z lahnimi koraki
3. nav. ekspr. ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek : po vodi drsi lahen čolnič / čez lase si je vrgla lahno tančico / nad poljem leži lahna meglica

láhno prisl. :
lahno potrkati ; lahno zamahniti z roko ; lahno se je zasmejal ; lahno brneči zvon ; lahno skodrani lasje;

prim. nalahno

láhet -htí ž ( ȃ )
nav. mn. del roke med zapestjem in komolcem; laket 1 : nasloniti se z lahtmi na mizo ; njene zagorele lahti / ekspr. objeti z belimi lahtmi rokami
// zastar. del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec : zavihati rokave do lahti

láhkoatlét -a m ( ā-ẹ̑ )
športnik, ki se ukvarja z atletiko; atlet : tekmovanja so se udeležili najboljši lahkoatleti

láhkoatlétski -a -o prid. ( ā-ẹ̑ )
nanašajoč se na atlete športnike ali atletiko; atletski : lahkoatletsko tekmovanje

lahkôča -e ž ( ó )
zastar. lahkost , lahkota : lahkoča gibov / z lahkočo premagati ovire

lahkodúšen -šna -o prid. ( ū ȗ )
zastar. neprizadet , ravnodušen : je lahkodušen človek

lahkodúšno prisl. :
pripovedoval je tako lahkodušno, kot da bi se ga vse to nič ne tikalo

lahkokríl -a -o prid. ( ȋ ī ) knjiž.
1. ki hitro, lahkotno leta: lahkokrila ptica / ekspr. lahkokrile deklice
2. ekspr. lahkoten , sproščen : njen lahkokrili smeh / lahkokrila upodobitev igralske vloge

lahkokrílka -e ž ( ȋ )
knjiž., ekspr. ptica, ki hitro, lahkotno leta: glej tiste lahkokrilke nad vodo
● knjiž., ekspr. pesem lahkokrilka lahkotna, sproščena pesem

lahkokrúhar -ja m ( ȗ )
star. kdor (rad) dobro živi brez dela, truda: on je lahkoživec in lahkokruhar

lahkokrúhec -hca m ( ȗ )
knjiž., ekspr. kdor (rad) dobro živi brez dela, truda: vedno je bil lahkokruhec / na trgu so se shajali najrazličnejši lahkokruhci

lahkomíseln -a -o [ lahkomisələn in lahkomisəln ] prid. ( ȋ )
1. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice: preveč je lahkomiseln, da bi bil lahko gospodar / lahkomiselna mladost / to je bilo lahkomiselno dejanje / len ni, le malo lahkomiseln površen, brezskrben
2. ki moralno ni neoporečen: lahkomiselna ženska

lahkomíselno prisl. :
lahkomiselno gledati na problem ; lahkomiselno se igra z življenjem

lahkomíselnež -a [ lahkomisəlnež- ] m ( ȋ )
ekspr. lahkomiseln človek: to so sami praznoglavci in lahkomiselneži

lahkomíselnica -e [ lahkomisəlnica ] ž ( ȋ )
ekspr. lahkomiselna ženska: preudari, ne bodi taka lahkomiselnica / življenje lahkomiselnic

lahkomíselnik -a [ lahkomisəlnik ] m ( ȋ )
knjiž. lahkomiseln človek, lahkomiselnež: to je resen človek, ne pa lahkomiselnik

lahkomíselnost -i [ lahkomisəlnost ] ž ( ȋ )
1. lastnost, značilnost lahkomiselnega človeka: vsega je kriva njegova lahkomiselnost ; očitati komu lahkomiselnost / to je storil iz lahkomiselnosti ; v svoji mladostni lahkomiselnosti o tem ni premišljal
2. lahkomiselno dejanje: uganjati lahkomiselnosti ; zagrešiti hudo lahkomiselnost

lahkomíšljen -a -o prid. ( ȋ )
lahkomiseln : lahkomišljen človek ; otroško lahkomišljen / lahkomišljeno gospodarjenje

lahkomíšljeno prisl. :
lahkomišljeno tvegati življenje

lahkomíšljenec -nca m ( ȋ )
lahkomiseln človek, lahkomiselnež: med tistimi, ki gredo na visoke hribe, je tudi nekaj lahkomišljencev

lahkomíšljenka -e ž ( ȋ )
lahkomiselna ženska, lahkomiselnica: velika lahkomišljenka

lahkomíšljenost -i ž ( ȋ )
lahkomiselnost : dokazal je svojo lahkomišljenost ; mladostna lahkomišljenost / zagrešiti lahkomišljenost

lahkonóg -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
knjiž., ekspr. hiter , uren 2 , živahen : takrat sem bil še lahkonog ; lahkonoga deklica ; lahkonoga srna

lahkonógo prisl. :
lahkonogo je skočila z voza

láhkooborožênec -nca m ( ā-é )
pri starih Grkih in Rimljanih lahko oborožen vojak pešec: napad lahkooborožencev

lahkosŕčen -čna -o prid. ( ȓ )
star. brezskrben : lahkosrčna mlada druščina

lahkosŕčno prisl. :
lahkosrčno žvižgaje je odšel / tako lahkosrčno so ga izločili iz svoje srede neprizadeto, ravnodušno

láhkost -i ž ( á )
lastnost, značilnost lahkega: lahkost perja / peruti dajejo ptici lahkost / lahkost in gibčnost

lahkôta -e ž ( ó )
1. lastnost, značilnost lahkega: lahkota prvih uspehov ga je uspavala ; lahkota in težavnost vaj / lahkota v hoji gibčnost, prožnost / obšel ga je občutek lahkote
2. v prislovni rabi, v zvezi z lahkoto izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: z lahkoto je nosil vreče ; z lahkoto je premagal nasprotnike / on je z večjo lahkoto dobil službo kot jaz / publ., z oslabljenim pomenom če ta odlok premislimo, spoznamo z lahkoto, da so z njim dani pogoji za napredek

lahkôten -tna -o prid. , lahkôtnejši ( ó )
1. ki dela videz, da zanj ni potreben telesni napor: lahkoten tek konj ; lahkotna hoja / stopati z lahkotnimi koraki
2. ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek : lahkotno pohištvo / lahkoten dim se dviga nad hišami
3. ki glede na izrazna sredstva ne izraža, kaže truda, nespretnosti: delo je pisano v lahkotnem jeziku / lahkoten ton pogovora sproščen, prijeten
4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: bil je ves lahkoten in sproščen
// ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti; lahek : življenje je zdaj lahkotnejše
5. umetniško nezahteven: lahkoten film ; brati lahkotno literarno delo / repertoar tega gledališča je lahkoten

lahkôtno prisl. :
lahkotno hoditi, plesati ; lahkotno iti mimo vseh težav brezskrbno, neprizadeto ; to me nič ne skrbi, je rekel lahkotno ; naslonjač učinkuje lahkotno ; sam.: v njegovem vedenju je nekaj lahkotnega

lahkôtnost -i ž ( ó )
lastnost, značilnost lahkotnega: lahkotnost gibov / lahkotnost pisateljevega pripovedovanja, stila / lahkotnost njegovega nastopa je privlačna / lahkotnost duha gibčnost, prožnost

lahkoúmen -mna -o prid. ( ú ū )
1. star. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice; lahkomiseln : ne zaupajo mu, ker je malomaren in lahkoumen / prazne in lahkoumne besede
2. knjiž. bister, (duševno) prožen: to je lahkoumen človek
3. zastar. lahko razumljiv: njegove pesmi so lahkoumne

lahkoúmnost -i ž ( ú )
1. star. lahkomiselnost : zgražali so se nad njegovo lahkoumnostjo ; mladostna lahkoumnost
2. zastar. lahka razumljivost: spis se odlikuje po zanimivosti in lahkoumnosti

lahkovéren -rna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
ki preveč verjame, zaupa drugim: bila je lahkoverna ženska in je verjela njegovim lepim besedam

lahkovérnež -a m ( ẹ̑ )
ekspr. lahkoveren človek: našel je nekaj lahkovernežev, ki so ga poslušali

lahkovérnost -i ž ( ẹ́ )
lastnost, značilnost lahkovernega človeka: goljuf je izrabil njeno lahkovernost ; otroška lahkovernost

lahkožív -a -o prid. ( ȋ í )
1. ki moralno ni neoporečen: družiti se z lahkoživimi dekleti / lahkoživo življenje
2. ki ima površen, brezskrben odnos do življenja: lahkoživega mladeniča je nesreča zresnila

lahkožívček -čka m ( ȋ )
ekspr. lahkoživ človek: bil je lahkoživček in zapravljivček

lahkožívec -vca m ( ȋ )
ekspr. lahkoživ človek: biti lahkoživec in ženskar / lahkoživec je, zato ga nič ne skrbi

lahkožíven -vna -o prid. ( ȋ )
star. lahkoživ : lahkoživna in razuzdana ženska / fant je bil nadarjen, a len in lahkoživen

lahkožívje -a s ( ȋ )
star. lahkoživo življenje: lahkoživje in pokvarjenost / brezdelje in lahkoživje

lahkožívka -e ž ( ȋ )
ekspr. ženska, ki moralno ni neoporečna: zaiti v slabo družbo, med lahkoživke

lahkožívost -i ž ( í )
lastnost, značilnost lahkoživega človeka: njena lahkoživost je bila splošno znana / lahkoživost in brezskrbnost

láhnost -i ž ( á )
lastnost, značilnost lahnega: lahnost vetriča

lahón -a m ( ọ̑ ) slabš.
1. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: lahoni in nemčurji
2. Italijan: upreti se lahonom

Láhov in láhov -a -o prid. ( á )
star., v zvezah: on da je nedolžen pri tem? Seveda, nedolžen kot Lahov koš ni nedolžen ; reven kot Lahov koš zelo

láhten -tna -o prid. ( ȃ )
lakten : lahtne kosti

laicístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na laicizem: laicistična država / laicistična prizadevanja

laicizácija -e ž ( á )
laizacija : laicizacija družbe ; laicizacija znanosti v 18. stoletju

laicízem -zma m ( ī )
knjiž. stanje, da je vera izključena iz javnega življenja: dolgoletni francoski laicizem
♦ rel. nazor, da se mora vera izključiti iz javnega življenja

laicizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
laizirati : laicizirati šolski pouk / laicizirati duhovnika ; redovnik se je laiciziral

láičen -čna -o prid. ( á )
1. nanašajoč se na laike: laično pojmovanje česa ; strokovno in laično obravnavanje problemov / poklicni in laični igralci / laična nega bolnikov na domu / laični apostolat ; laični pomočniki duhovnikov laiški
2. ki nima verskega, cerkvenega značaja: uvedba laičnega šolstva / takrat je bilo pri nas še malo laične inteligence (po)svetne

láično prisl. :
laično presojati problem

láičnost -i ž ( á )
lastnost, značilnost laičnega: laičnost te kritike je očitna / boj za laičnost šolstva

láik -a m ( á )
1. kdor se na kako stroko slabo spozna, nestrokovnjak: v umetnosti sem laik ; laik si težko predstavlja zapletenost tega procesa ; strokovnjaki in laiki / ekspr.: sami laiki sodijo o glasbi ; popoln laik
2. knjiž. ljubitelj : slikar laik
3. rel. vernik, ki ni duhovnik ali redovnik: duhovščina in laiki
// navadno v zvezi z brat član samostanskega reda, ki ni duhovnik: vrt obdelujejo bratje laiki

laikát -a m ( ȃ )
rel. laiki : pravice in dolžnosti laikata

láiški -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na laike: duhovski in laiški stan / laiški apostolat / laiški pomočniki duhovnikov / to ni strokovno, ampak laiško pojmovanje stvari laično

laizácija -e ž ( á )
odvzem verskega, cerkvenega značaja: laizacija šole v Franciji

laizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. odvzeti verski, cerkveni značaj: laizirati šolstvo
2. rel. postaviti koga iz duhovniškega ali redovniškega stanu v laiški stan: laizirati duhovnika ; redovnica se je laizirala

láj -a m ( ȃ )
knjiž. lajanje , lajež : zaslišati laj ; pasji laj

lajáč -a m ( á )
ekspr. pes, ki (zelo) laja: zapodi tega lajača

lájanje -a s ( ȃ )
glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajanje psov ; besno, glasno, veselo lajanje / lajanje srnjaka / ne bom poslušal njegovega lajanja / lajanje minometov, strojnic

lájati -am nedov. ( ȃ )
1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi: pes laja ; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja ; v daljavi so lajali šakali
// s predlogom z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga: čuvaj laja na vsakega tujca / pes laja v luno
● preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega
2. slabš. govoriti z ostrim, zadirčnim glasom: ne zna povedati mirno, samo laja ; poberi se iz hiše, je lajal ; knjiž. vodja taborišča je lajal svoje ukaze
// s predlogom surovo, zadirčno govoriti s kom: lajati drug na drugega, v drugega ; neprestano laja na nas
// nizko govoriti , pripovedovati : pusti ga, naj laja, kar hoče ; Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo (Kajuh)
3. ekspr. dajati lajanju podobne glasove: minometi, strojnice lajajo
4. preh., nar. zmerjati : Ne lajaj me, če nisem kriv (I. Pregelj)
5. pesn., s prislovnim določilom biti, obstajati v zelo neprijetni, grozljivi obliki: zunaj laja decembrski mraz ; tišina je lajala nad prepadi

lajáje :
lajaje kazati zobe

lajajóč -a -e:
pes je lajajoč planil proti prišlecu ; lajajoči psi ; lajajoči kašelj zelo glasen in suh

lájav -a -o prid. ( ā )
ki (rad) laja: lajavi psi / slabš. ima lajav glas oster, zadirčen

lájavec -vca m ( ā )
1. ekspr. pes, ki (zelo) laja: s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev
2. slabš. kdor silovito napada z besedami: pustite me pri miru, lajavci

lajávt tudi lájavt -a m ( ȃ; ȃ )
slabš. pes, ki (zelo) laja: pomirite že tega lajavta, da bom lahko vstopil ; pren. to ni govornik, ampak lajavt

lájbič -a m ( ȃ )
nižje pog. telovnik : žametast lajbič ; gumbi na lajbiču

lájdra -e ž ( ȃ )
pog., slabš. vlačuga , prostitutka : k tisti lajdri hodi ; z lajdrami se vlači ; druščina lajder in zvodnikov / kot psovka lajdra nesramna

lájdrast -a -o prid. ( ȃ )
pog., slabš. ki se vlačuga, vlači: lajdrasta ženska / tista lajdra lajdrasta

lájdrati -am nedov. ( ȃ )
pog., slabš. potepati se, pohajkovati: doma bodi, kaj bi lajdrala okoli

lájdrati se
vlačugati se, vlačiti se: jaz delam, ti se pa lajdraš z babami ; kaj vem, s kom se zdaj lajdra

lájež -a m ( ȃ )
glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajež ; glasen lajež ; lajež lisice, psov / lajež strojnic

lájf in life -a [ lájf ] m ( ȃ ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
življenje : pregarati, prespati cel svoj lajf ; uspeti v lajfu

lájhati se -am se nedov. ( ā )
pog., slabš. vlačugati se, vlačiti se: lajhati se z ničvrednimi ženskami
// potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan lajhajo

lájka -e ž ( ȃ )
delovni severni pes z gosto in trdo dlako ter s košatim, zavitim repom: vpreči lajke v sani

lajkra gl. lycra

lajmski gl. lymski

lájna -e ž ( ȃ )
1. glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije: igrati na lajno ; beračeva lajna ; hreščeča lajna ; iz krčme so se slišali glasovi lajne ; potujoči godec z lajno / vrteti lajno
2. slabš. kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari: kdo bo poslušal vedno isto lajno / spet goni svojo staro lajno, da se mu godi krivica
● slabš. njeno branje, deklamiranje je lajna enolično, brez poudarkov

lájnanje -a s ( ȃ )
glagolnik od lajnati, igrati: otožno lajnanje / iz razreda se je slišalo glasno lajnanje

lájnar -ja m ( ȃ )
1. kdor igra na lajno: lajnar lajna ; lajnarji in poulični pevci
2. slabš. kdor kar naprej govori o isti stvari: dovolj imam tega lajnarja / žurnalistični lajnarji

lájnarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lajnarje: lajnarska tradicija je zamrla / lajnarska pesem

lájnast -a -o prid. ( ȃ )
slabš. ponavljajoč se, enoličen, monoton: lajnast napev

lájnati 1 -am nedov. ( ȃ )
1. igrati na lajno: lajnar lajna ; lajnati staro melodijo ; otožno lajnati
● slabš. organist vse leto lajna iste melodije igra
2. slabš. kar naprej govoriti, ponavljati: spet lajna iste tožbe ; če so ga hoteli razjeziti, so mu lajnali to zbadljivko / začela je lajnati pesem o prehudem delu
3. slabš. enolično, brez poudarkov pripovedovati naučeno besedilo: saj ni recitiral, ampak lajnal ; lajnati pesmico

lajnáti 2 -ám nedov. ( á ȃ )
nar., ekspr. potepati se, hoditi: Kod pa lajnaš ponoči? (F. Bevk)

lájno -a s ( ā )
knjiž. blato , govno , iztrebki : kravje lajno

lajšálen -lna -o prid. ( ȃ )
s katerim se lajša: lajšalna zdravila

lájšanje -a s ( ȃ )
glagolnik od lajšati: lajšanje težav

lájšati -am nedov. ( ȃ )
delati kaj manj neprijetno, manj hudo: lajšati bolniku bolečine ; lajšati bremena zaposleni ženi ; lajšati trpljenje / star. upanje mu lajša in slajša življenje
● lajšati si srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si manjšati duševno bolečino
// delati kaj manj naporno, težavno; olajševati : dolg rep lajša opicam gibanje po drevju ; lajšati si delo z dobrim orodjem

lájta -e ž ( ȃ )
1. nar. velik podolgovat sod, zlasti za prevažanje: nalivati gnojnico v lajto
2. nar. vzhodno velik, pokončen sod, zlasti za žito: polna lajta pšenice

lajtmotiv gl. leitmotiv

lájtnant -a m ( á )
v nekaterih državah poročnik ali podporočnik: pred skupino vojakov jaha mlad lajtnant ; v spopadu s partizani je padel nemški lajtnant in več vojakov

lák -a m ( ȃ )
1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko: nanašati lak ; obrizgati, premazati z lakom ; tovarna lakov ; topilo za lak ; trgovina z laki / avtomobilski laki ; brezbarvni, motni, sijajni lak ; sintetični lak / notranji lak za lakiranje predmetov, ki so v stavbi ; zunanji lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem ; lak za čolne zelo kakovosten zunanji lak, odporen proti vodi ; lak za lase, nohte ; lak za pohištvo
// tanka prevleka iz tega: lak se lušči, se sveti ; pren., ekspr. to ni prava kultura, to je le civilizacijski lak
● pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti
♦ kem. asfaltni ali bitumenski lak raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin ; nitrocelulozni lak raztopina nitrata celuloze v organskem topilu ; oljni lak ; teh. film laka
2. usnje, strojeno in obdelano tako, da se zelo sveti: lak za čevlje ; torbica iz črnega, rdečega laka / goveji, telečji lak

lakáj -a m ( ȃ )
1. uniformiran služabnik za osebno strežbo: pozvoniti lakaju / pri večerji je stregel livriran lakaj
2. knjiž., slabš. kdor je pretirano vdan nadrejenim: ne maram ga, ker je lakaj / biti lakaj stranke

lakájski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lakaje: lakajska obleka / lakajska služba / lakajska miselnost / on je lakajska duša

lakájstvo -a s ( ȃ )
1. lakajska služba: služiti si kruh z lakajstvom
2. knjiž., slabš. pretirana vdanost nadrejenim: biti prežet z lakajstvom / vse njegovo pisanje je bilo lakajstvo absolutizmu

lákast -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lak: lakasta emulzija / lakasta površina predmeta / lakasto usnje / lakasti čevlji ; lakast pas

láket 1 -kta m ( ȃ )
1. del roke med zapestjem in komolcem: dotaknil se je njenega lakta ; z laktom si obrisati znojno čelo ; kratki in debeli lakti
// zastar. del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec : zavihati si rokave čez lakte
2. nekdaj dolžinska mera za platno, približno 275 cm: dva lakta platna
// dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm; vatel

láket 2 -ktí ž ( ȃ )
del roke med zapestjem in komolcem: položila je roko na njegovo laket ; z laktjo si zakriti oči ; zagorele lakti

láketbráda in láket bráda -e ž ( ȃ-á )
star. zelo dolga brada: pravljica o možu z laketbrado / Pedenj-človek ; laket-brada z okna mu po steni pada (O. Župančič)

lakíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od lakirati: avtomatično, ročno lakiranje ; lakiranje podov, usnja ; kabine za lakiranje / lakiranje stvarnosti

lakírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
prekrivati z lakom: lakirati avtomobil, parket ; lakirati s čopičem, s pištolo ; lakirati si nohte / lakirati si lase ; pren., ekspr. pisatelj življenje preveč lakira

lakíran -a -o:
lakiran pod ; lakirano pohištvo ; rdeče lakirani nohti ; pozor, sveže lakirano

lakíren -rna -o prid. ( ȋ )
ki je za lakiranje: lakirne barve / lakirna kabina
♦ teh. lakirna pištola

lakírnica -e ž ( ȋ )
obrat za lakiranje: dograditi lakirnico ; avtomatična lakirnica / servisna lakirnica

lákmus -a m ( ȃ )
kem. organsko barvilo za določanje kislosti in bazičnosti: lakmus pomodri, pordeči

lákmusov -a -o prid. ( ȃ )
kem., v zvezah: lakmusov papir z lakmusovo tinkturo prepojen papir ; lakmusova tinktura vodna raztopina lakmusa

lakolít -a m ( ȋ )
petr. manjša, hlebasto oblikovana gmota globočnine:

lákom -a -o tudi -- prid. ( á )
star. lakomen : nikoli ni imel zadosti, tako je bil lakom / tujec lakom ; sam.: lakom se ni bal nevarnosti, če je le slutil dober zaslužek

lákomen -mna -o prid. ( á )
ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: lakomen človek ; poznali so jo, da je lakomna / lakomen zemlje ; časti nisem lakomen ; lakomen po denarju
// navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po kaki jedi: biti lakomen na meso ; polhi so lakomni na hruške
// ki izraža lakomnost: lakomen pogled ; lakomni prsti so segli po cekinu

lákomno prisl. :
lakomno jesti ; oči se mu lakomno svetijo

lákomiti se -im se nedov. ( á )
knjiž. biti lakomen česa: lakomiti se tuje zemlje

lákomnež -a m ( á )
ekspr. lakomen človek: bil je oderuh in lakomnež

lákomnica -e ž ( á )
1. ekspr. lakomna ženska: oderuška lakomnica
2. nar. lijak (za vlivanje vina v sod):

lákomnik -a m ( á )
ekspr. lakomen človek: bil je lakomnik in skopuh ; brezsrčen lakomnik / kot psovka ali še nimaš dovolj, lakomnik

lákomnost -i ž ( á )
lastnost, značilnost lakomnega človeka: njegova lakomnost presega vse meje / polastila se ga je lakomnost po zemlji / ekspr. v divji lakomnosti so planili na jed / lakomnost psa

lakóničen -čna -o prid. ( ọ́ )
kratek in situaciji ustrezen, jedrnat: lakoničen odgovor ; lakonično sporočilo ; povelje je bilo lakonično: napad

lakónično prisl. :
prodajalka je lakonično zavrnila mojo pritožbo / ni prav, je rekel lakonično

lakóničnost -i ž ( ọ́ )
lastnost, značilnost lakoničnega, jedrnatost: lakoničnost odgovora / lakoničnost v poročilih / knjiž. kljub lakoničnosti je filmska zgodba zaokrožena in nedvoumna

lakonízem -zma m ( ī )
lit. kratko in situaciji ustrezno izražanje: za tega govornika je značilen lakonizem

lakónski -a -o prid. ( ọ̑ )
lakoničen : lakonski odgovor

lákot -i ž ( á )
star. lakota : huda lakot / umreti za lakotjo / lakot po izobrazbi / ta lakot bi še mater prodal / Mi te redimo, lakot, pa bi nas po strani gledal in še zgago delal? (I. Cankar)

lákota -e ž ( á )
1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare ; čutiti lakoto ; huda lakota ; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote
● ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen ; ekspr. lakota je najboljši kuhar lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna
2. pomanjkanje hrane: v deželi je bila lakota ; umreti od lakote, zastar. lakote ; ekspr. prebivalstvo je cepalo od lakote ; pred očmi se mi megli zaradi lakote ; velika lakota ; smrt od lakote ; boj proti lakoti
3. ekspr., s prilastkom velika želja po čem: lakota slave ; lakota po naravi, po zemlji / spolna lakota poželjivost
4. slabš. lakomen človek: njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna
5. slabš. kdor živi v slabih gmotnih razmerah: to so same bajtarske lakote / kot psovka tebi nimam kaj vzeti, ti lakota
6. bot. rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium: gozdna, navadna lakota

lákoten -tna -o prid. ( á )
1. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen : lakoten gospodar / biti lakoten na zemljo
// ki čuti, ima strastno željo po jedi: lakotna čreda volkov ; pren. tista zemlja je lakotna, brez gnoja ne bo rodila
2. ekspr. poželjiv : lakotna ženska
● star. čakala jih je lakotna smrt smrt od lakote ; star. lakotna leta v 19. stoletju leta, ko je bila lakota

lákotno prisl. :
lakotno jo gleda ; lakotno jesti požrešno

lákotiti -im tudi lakotíti -ím nedov. ( á ā; ī í )
knjiž. stradati koga: lakotiti internirance

lákotnež -a m ( á )
ekspr. lakomen človek: bil je oderuh in lakotnež / največji lakotneži so prvi pojedli / mladiči so bili nenasitni lakotneži

lákotnica -e ž ( á )
nav. mn. vbočeno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom: konji so se upehani ustavili in lakotnice so jim plale ; brcniti psa v lakotnico ; krava ima udrte lakotnice
● star. smejal se je, da se je kar za lakotnice prijemal zelo se je smejal

lákotnik -a m ( á )
1. ekspr. lakomen človek: vsi vedo, da je oderuh in lakotnik / kot psovka: zemlje si lačen, lakotnik ; ali bi rad vse sam pograbil, ti lakotnik
2. ekspr. sestradan človek: s slastjo lakotnika je pojedel kruh / ti lakotniki so vse pojedli
3. nar., navadno v zvezi zajčji lakotnik grmičasta rastlina z rumenimi metuljastimi cveti; navadna metla : na poseki se razrašča zajčji lakotnik
● ekspr. živina je čutila, da se okoli staje potika lakotnik volk
♦ čeb. roj lakotnik čebelja družina, ki se zlasti zaradi pomanjkanja hrane izseli iz panja

lákotnost -i ž ( á )
ekspr. lakomnost : končno so spoznali njegovo lakotnost / lakotnost po zemlji / jedel je z lakotnostjo sestradanega

lákov -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lak: lakov blesk / lakovo vezivo

láks -a m ( ȃ )
rib. žarg. (ribiška) vrvica iz umetne snovi: krap mu je utrgal laks

laksatív -a m ( ȋ )
farm. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo

laksatíven -vna -o prid. ( ȋ )
farm. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen : laksativno sredstvo

láksen -sna -o prid. ( ȃ )
knjiž. ki ni natančen, strog, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljiv , ohlapen , širokosrčen : znano je, da je v teh stvareh zelo laksen / laksna morala

láksno prisl. :
laksno obravnavati problem

láksnost -i ž ( ȃ )
knjiž. pomanjkanje natančnosti, strogosti, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljivost , ohlapnost , širokosrčnost : to je skoraj neodpustljiva laksnost / stilistične laksnosti

laktácija -e ž ( á )
biol. izločanje mleka iz mlečnih žlez: laktacija traja nekaj mesecev ; konec laktacije

laktacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na laktacijo: laktacijski hormon / laktacijska doba
♦ psiht. laktacijska psihoza psihoza pri ženski v laktacijski dobi

lákten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na laket: laktne kosti / laktni sklep komolčni
♦ anat. laktna kljukica kaveljčast izrastek podlahtnice v komolcu, ki preprečuje njeno pregibanje nazaj

lakto... ali lákto... prvi del zloženk ( ȃ )
agr. nanašajoč se na mleko: laktodenzimeter

láktovegetarijánec -nca m ( ȃ-ȃ )
vegetarijanec, ki poleg rastlinske hrane uživa tudi mleko in mlečne izdelke: najprej je bil vegetarijanec, kasneje pa je postal laktovegetarijanec

laktóza -e ž ( ọ̑ )
kem. disaharid, ki je v mleku, mlečni sladkor: odstotek laktoze v mleku

láma 1 -e m ( á )
zlasti v Tibetu menih : molitve lam

láma 2 -e ž ( á )
1. južnoameriška tovorna žival z zelo gosto volnato dlako: težko obložena lama ; volna lame
2. tekst. mehka in lahka volnena tkanina, tkana v platneni ali keprovi vezavi: lama za ženske plašče

lamaíst -a m ( ȋ )
pripadnik lamaizma: poglavar tibetanskih lamaistov

lamaístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na lamaiste ali lamaizem: lamaistični budizem ; lamaistični duhovnik, menih, poglavar ; lamaistični samostan, tempelj

lamaízem -zma m ( ī )
iz budizma in delno iz starejših avtohtonih prvin izvirajoča vera, razširjena zlasti v Tibetu: vpliv lamaizma

lamantín -a m ( ȋ )
zool. v morju in rekah živeči rastlinojedi sesalec z okroglim lopatastim repom, Trichechus:

lamarkízem -zma m ( ī )
biol. teorija, po kateri zgodovinski razvoj organizmov temelji predvsem na dedovanju fenotipičnih lastnosti:

lámati -am in -ljem nedov. ( ȃ )
nar. lomiti : lamati trske / nar. belokranjsko lamati koruzo trgati

lambáda -e ž ( ȃ )
hiter ples v štiričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalca dotikata z rameni in trebušnim delom, po izvoru iz Brazilije: prijavila sta se na tekmovanje v plesanju lambade ; salsa in lambada / zvoki lambade

lámbda -e tudi -- ž ( ȃ )
enajsta črka grške abecede: zaznamovati z lambdo [λ]

lamberíja -e ž ( ȋ )
teh. lesena obloga na steni:

lambréta -e ž ( ẹ̑ )
lažje motorno kolo z majhnimi kolesi italijanske tovarne Innocenti: voziti se z lambreto

lamé -êja in lamé -ja [ lamé -êja ] m ( ẹ̑ ȇ )
tekst. tkanina ali pletenina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: lame za večerne obleke ; pas iz bleščečega lameja
// zlata ali srebrna sploščena nit: pleten večerni komplet, pretkan z lamejem

laméla -e ž ( ẹ̑ )
tanka, navadno podolgovata ploščica: tovarna izdeluje kovinske trakove, lamele, debelo pločevino ; lamela ploščate baterije ; lamele žaluzij
♦ anat. lamela tanka plast kostnega tkiva okrog kostnega kanalčka, platica ; bot. središčna lamela prvotni, zunanji del celične membrane ; elektr. (komutatorska) lamela ; les. lamela parketna deščica, debela 6 do 10 mm ; tekst. lamela tanka, podolgovata ploščica iz pločevine, nataknjena na osnovni niti, da ustavi tkalski stroj, če se nit pretrga

lamélast -a -o prid. ( ẹ̑ )
sestavljen iz lamel: lamelaste žaluzije
♦ strojn. lamelasta sklopka lamelna sklopka

lamélen -lna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lamelo: lamelna debelina / lamelni parket
♦ strojn. lamelna sklopka torna sklopka z več kolobarjastimi ploščami ; lamelna veriga veriga, pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki

lamelírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh. iz lamel sestavljati nov proizvod: lamelirati les, pločevino

lamelíran -a -o:
elektr. lamelirano magnetno jedro magnetno jedro, sestavljeno iz med seboj izoliranih kosov tanke pločevine ; les. lamelirani parket ; lamelirani tram

lamentácija -e ž ( á )
nav. mn., ekspr. tožba , tarnanje : ne maram njegovih lamentacij ; lamentacije nad težavami
♦ rel. peti lamentacije žalostinke preroka Jeremija

lamentírati -am nedov. ( ȋ )
ekspr. tožiti , tarnati : kaj že spet lamentiraš, saj ti ni nič hudega

laméta -e ž ( ẹ̑ )
bleščeča vrvica, bleščeč trak, zlasti za okrasitev novoletne jelke: srebrne, zlate lamete

lamináren -rna -o prid. ( ȃ )
fiz., navadno v zvezi s tok, gibanje pri katerem se posamezne plasti tekočine ali plina gibljejo druga ob drugi, ne da bi se med seboj mešale: laminarni in turbulentni tok

laminárija -e ž ( á )
nav. mn., bot. zelo dolge rjave alge, Laminariaceae:

laminát -a m ( ȃ )
teh. plošča, narejena iz več slojev zlasti umetne snovi: lesni, plastični laminati ; izdelava laminatov
// talna obloga iz takih plošč: počistiti laminat

lámji -a -e prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lama 2 : lamja koža / odeja iz lamje volne

lámpa -e ž ( ȃ )
nižje pog. svetilka, zlasti preprostejša: natakniti cilinder na lampo / prižigati lampo ; svetiti si z lampo

lampárna -e ž ( ȃ )
mont. žarg. prostor za shranjevanje jamskih svetilk:

lámpas -a m ( ȃ )
širok rdeč ali moder trak vzdolž zunanjega šiva na hlačah nekaterih svečanih uniform: generalske hlače z rdečimi lampasi
♦ tekst. damast s stopničastimi obrisi vzorcev

lámpica -e ž ( ȃ )
manjšalnica od lampa: luč v lampici je ugasnila / lampica brli
♦ vrtn. viseča posoda za okrasne rastline

lampijón -a m ( ọ̑ )
viseča svetilka z ohišjem iz prosojnega papirja: prižgati lampijon ; z zastavicami in lampijoni okrašen prostor ; pisani lampijoni

lampijónček -čka m ( ọ̑ )
manjšalnica od lampijon: veselični prostor so razsvetljevali lampijončki ; obesiti lampijončke ; rdeč lampijonček
♦ vrtn. trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi

lán -ú in -a m ( ȃ )
kulturna rastlina z modrimi cveti, ki se goji zaradi vlaken in zaradi semena, ali njeno seme: lan že cvete ; sejati lan ; puliti lan ; delati olje iz lanu ; snop lanu ; vlakna iz lanu ; modre oči kakor lan kakor cveti lanu / sušiti, treti lan / ozimni lan
// predivo iz te rastline: presti lan ; ima lase kot lan zelo svetle
// pog. lanena tkanina, platno: lan se dobro nosi, pere ; beliti lan
♦ agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla ; bot. julijski lan gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum ; lepki lan rastlina s suličastimi listi, lepljivim steblom in rožnatimi cveti v socvetjih, Linum viscosum ; tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke

lánarstvo -a s ( ȃ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem lanu: upad lanarstva

lancéta -e ž ( ẹ̑ )
med. majhen dvorezen kirurški nož: cepiti z lanceto ; vrez z lanceto

lancia -e [ lánča ] ž ( ȃ )
osebni avtomobil italijanske tovarne Lancia: pripeljal se je z lancio

lándavec -vca m ( ȃ )
landaver : landavec se je ustavil pred gostiščem

lándaver -ja m ( ȃ )
nekdaj štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in nazaj: pripeljati se z landaverjem / poštni landaver

landrover -ja [ lêndrôver in lándrôver ] m ( ȇ-ȏ; ȃ-ȏ )
terenski avtomobil angleške tovarne Rover: potovati po Afriki z landroverjem

lándsknéht -a m ( ȃ-ẹ̑ )
zgod. najemniški vojak pešec v nemških deželah od 15. do 17. stoletja: napad landsknehtov

lánec -nca m ( ā )
zastar. veriga : prikleniti z lancem / narod je ječal v lancih / gorski lanci

lanén -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lan: lanene bilke so že pognale ; lanene glavice ; lanena slama ; laneno seme / lanena preja, tkanina ; laneno platno, predivo, vlakno / laneni firnež ; laneno olje olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov / imeti lanene lase zelo svetle

lanéno prisl. :
laneno plavi lasje

langobárdski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Langobarde: langobardska kultura
♦ zgod. langobardski limes nekdaj limes na vzhodnem obrobju Furlanije

langúr -ja m ( ū )
zool. vitka južnoazijska opica s kratkimi palci na rokah, ki se hrani z listjem, Presbytis:

láni prisl. ( á )
v letu, ki je bilo pred sedanjim: izvoz je letos večji kot lani / zidati je začel lani avgusta ; zakon velja že od oktobra lani / to žito je še od lani lansko

laníka -e ž ( í )
bot. rastlina polzajedavka na koreninah z belimi, na zunanji strani zelenimi cveti v socvetjih, Thesium: bavarska lanika

laníšče -a s ( í )
1. njiva, na kateri je rasel lan: preorati lanišče ; sejati repo po lanišču
2. nar. dolenjsko lanena slama: prodati lanišče

laníščnica in laníšnica -e ž ( ȋ )
nar. vzhodno preprosta stavba za sušenje lanu:

lanolín -a m ( ȋ )
kem. voskasta snov za izdelavo mazil, mil, dobljena pri pranju ovčje volne: ta krema vsebuje petnajst odstotkov lanolina ; v prid. rabi: lanolin milo

lanolínski -a -o ( ȋ )
pridevnik od lanolin: lanolinska krema

lánov -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lan: modri lanovi cveti / lanova njiva

lánovec -vca m ( ȃ )
agr. lan, katerega zrele glavice se ne razpočijo:

lánovka -e ž ( ȃ )
nar., nekdaj dninarica, ki dobi za delno plačilo lan ali pa lanišče v najem: Mater njegovo pa udinjam za lanovko (F. Finžgar)

lansêr -ja m ( ȇ )
uslužbenec, ki ureja zaporedje delovnih operacij v serijski proizvodnji: razpisati delovno mesto lanserja

lansíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od lansirati: lansiranje raket, satelita ; naprava za lansiranje / lansiranje lažnih vesti

lansírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju; izstreliti : lansirati raketo, torpedo / lansirati vesoljsko ladjo, umetni satelit
2. publ. dati na tržišče nov proizvodni in trgovski predmet, navadno z veliko reklamo: lansirati nove modele čevljev ; lansirati dirkalno vozilo ; lansirati v serijah ; pren. lansirati lažne vesti
3. publ. omogočiti komu hitro napredovanje, uspeh: lansirati igralca / ta film jo je lansiral med filmske zvezde

lansíran -a -o:
lansirana raketa

lansíren -rna -o prid. ( ȋ )
s katerim se lansira, izstreli: lansirna cev

lánski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na leto, ki je bilo pred sedanjim: lanski december ; lanska pomlad je bila hladna ; lansko leto lansko leto je bilo zanj srečno ; prva polovica lanskega leta ; delo društva v lanskem letu / lanski prvak v orodni telovadbi ; posledice lanskih poplav ; lanska proizvodnja ; zame se briga, zanima kakor za lanski sneg nič / lanski letnik revije ; to je še lansko vino / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni ; umrl je lansko leto, lanskega leta lani