l -- in -ja in -a [ lə̀ lə̀ja in èl êla ] m ( ə̏; ȅ ȇ )
trinajsta črka slovenske abecede: mali l ; napisano z dvema l ; cev ima obliko črke L ; zveza dveh l-jev ; štirje veliki l-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči l
jezikosl. mehki ali palatalni l [l'] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi ; srednji l izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi ; trdi ali velarni l [ł] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu ; deležnik na -l








1 -- tudi -ja m ( ȃ )
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton a ali šesto stopnjo v lestvici:

2 ali medm. ( ȃ; ȁ )
nadomešča zloge besedila pri petju: la la la la, je pela pri igri / lala, lala

3 člen. ( ȁ )
izraža malomarno zavrnitev: la, la, to so same govorice

labiál -a m ( ȃ )
jezikosl. soglasnik, tvorjen z ustnicami, ustničnik: izgovor labialov

labiálen -lna -o prid. ( ȃ )
jezikosl. nanašajoč se na ustnice, ustničen: labialni zapornik

labializácija -e ž ( á )
jezikosl. dodajanje izgovorne značilnosti labialov glásu: labializacija glasu i

labílen -lna -o prid. ( ȋ )
ki se zelo lahko, hitro menja; nestalen , neuravnovešen : labilen temperament ; labilno duševno stanje ; labilno zdravje / cene so labilne / ona je čustveno labilna / biti labilna osebnost
// nestabilen , majav : kanu je labilen
fiz. labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi ; kem. labilna spojina spojina, ki že pri manjših zunanjih vplivih spremeni sestavo ; meteor. labilno ozračje ozračje, v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte

labílnost -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost labilnega; nestalnost , neuravnovešenost : čustvena, moralna labilnost / labilnost političnega položaja

lábio... prvi del zloženk ( ȃ )
nanašajoč se na ustnice: labiodental

lábiodentál -a m ( ȃ-ȃ )
jezikosl. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev, zobnoustničnik: v in f sta labiodentala

lábiovelár -a m ( ȃ-ȃ )
jezikosl. soglasnik, tvorjen z ustnicami in dvigom jezika proti mehkemu nebu: indoevropski labiovelari

labirínt -a m ( ȋ )
kraj, kjer se zablodi, blodnjak: tavati po labirintu ; zaiti v labirintu ; najti izhod iz labirinta ; ekspr. ti hodniki so pravi labirint / ekspr. gozdni labirint ; pren., ekspr. labirinti človeške duše
// ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: labirint stopnišč in temnih hodnikov / knjiž.: labirint fraz ; cel labirint laži in krivic
anat. labirint del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem, blodišče ; koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta ; kožnati labirint mehka, notranja plast labirinta ; arheol. labirint zamotan sistem hodnikov in prostorov v stavbah na Kreti in v Egiptu

labirínten -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na labirint: labirintni hodniki / labirintne poti ekspresionistične poezije
anat. labirintna tekočina tekočina, ki napolnjuje labirint ; strojn. labirintna tesnilka tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi

labiríntovec -vca m ( ȋ )
nav. mn., zool. tropske ribe s pomožnim dihalnim organom poleg škrg, ki živijo zlasti v brakičnih vodah, Anabantidae: labirintovci v akvariju

labiríntski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na labirint: labirintska stopnišča / ekspr. labirintska zapletenost njene duševnosti zelo velika

labód -a m ( ọ̑ )
1. velika vodna ptica z zelo dolgim, gibčnim vratom: labodi plavajo po jezeru ; otroci krmijo labode ; bel labod
2. plavalni obroč, katerega del predstavlja labodjo glavo: otrok se uči plavati z labodom
astron. Labod ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ ; zool. labod grbec ali nemi labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor ; labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus

labodíca -e ž ( í )
knjiž. labodka : bela labodica

labódji -a -e prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na labode: labodje jajce / ekspr. njen labodji vrat vitek in bel
knjiž., ekspr. labodja pesem ali vznes. labodji spev pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo

labódka -e ž ( ọ̑ )
samica laboda: vitki vrat bele labodke

labódnica -e ž ( ọ̑ )
knjiž. pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo: ta oda je pesnikova labodnica ; zapeti labodnico

lábora 1 -e ž ( á )
etn. velika plitva (lončena) skleda za mleko: latvice in labore
// ekspr. razmeroma velika skleda, skodela sploh: postavila je predenj celo laboro kave in velik kos kruha

lábora 2 -e ž ( á )
petr. kamnina, sestavljena iz zaobljenih kosov starejših kamnin, zlepljenih med seboj z vezivom; konglomerat : kremenova labora

laboránt -a m ( ā á )
kdor opravlja (pomožna) strokovna dela v laboratoriju: razpisati mesto laboranta / kemijski laborant uslužbenec, ki opravlja preprosta, standardna dela s področja kemije

laborántka -e ž ( ā )
ženska, ki opravlja (pomožna) strokovna dela v laboratoriju: laboranti in laborantke

laborántski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na laborante: laborantsko delo / laborantski tečaji

laboratórij -a m ( ọ́ )
prostor za znanstvene poskuse, raziskave, zlasti naravoslovne, tehniške: delati v laboratoriju ; obratni laboratorij ; oprema za laboratorij / bakteriološki, biokemijski, fizikalni laboratorij ; diagnostični laboratorij / pog. ta laboratorij si je pridobil veliko slavo znanstveniki, raziskovalci v tem laboratoriju
jezikosl. laboratorij za eksperimentalno fonetiko ; šol. (šolski) laboratorij prostor na šoli za praktične vaje iz nekaterih predmetov, zlasti naravoslovnih
// prostor za izdelavo preparatov, za delo s kemikalijami: fotografski laboratorij ; laboratorij tovarne kozmetičnih pripomočkov

laboratórijski -a -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na laboratorij: laboratorijska posoda ; laboratorijska oprema / laboratorijski izvidi, poskusi ; laboratorijska analiza, preiskava / obvezne laboratorijske vaje študentov / pretežno laboratorijske znanosti / laboratorijski tehnik
elektr. laboratorijski ampermeter ; kem. laboratorijsko steklo steklo, odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam ; med. laboratorijska žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; poskusna žival

lábornat -a -o prid. ( á )
petr. ki je iz labore: labornata tla

lábotski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na reko Labot: labotski breg / star. labotska škofija lavantinska škofija / Labotska dolina

labráč -a m ( á )
nar. čvekač , brbljač : sit sem že tega labrača

lábradorec in labradórec -rca m ( ȃ; ọ̑ )
srednje velik lovski pes črne, rjave, umazano bele barve s plosko visečimi uhlji in kratko, gosto, trdo dlako: gojiti labradorce

labradorít -a m ( ȋ )
min. rudnina s prelivajočimi se barvami, ki jo sestavljata anortit in albit:

lábradorka in labradórka -e ž ( ȃ; ọ̑ )
samica labradorca: izšolali so labradorko, ki je postala spremljevalka tetraplegika ; bela, črna labradorka ; mlada labradorka / čistokrvna labradorka

labud ipd. gl. labod ipd.

laburíst -a m ( ȋ )
zlasti v angleškem okolju član delavske stranke: ima znance med laburisti in konservativci / pri volitvah so zmagali laburisti

laburístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na laburiste: laburistični voditelji / laburistična vlada / laburistična stranka

lacanovec -vca [ lakánovəc ] m ( ȃ )
privrženec Lacanovih nazorov: dosleden lacanovec ; mednarodno uveljavljeni lacanovec

lacrimae Christi -- -- [ lákrime krísti ] ž mn. ( ȃ, ȋ )
kakovostno rdeče ali belo vino iz okolice Neaplja:

láčen -čna -o prid. ( á ȃ )
1. ki čuti potrebo po jedi: lačen otrok ; biti lačen ; lačna živina ; premraženi in lačni so čakali jutra ; lačen in žejen ; zelo lačen ; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr. doma ima pet lačnih ust otrok ; pren. bajke za lačno domišljijo
// ekspr. ki izraža lakoto: interniranci z lačnimi očmi / ptički odpirajo lačne kljune ; trgati meso z lačnimi zobmi
2. nav. ekspr. ki živi v pomanjkanju hrane: lačno prebivalstvo / pog. med vojno so ljudje lačni stradajo / lačna leta po Napoleonovih vojnah
3. nav. ekspr., z rodilnikom ki si zelo želi česa: lačen kruha / lačen časti, denarja, zemlje ; biti lačen ljubezni ; dobrote lačni otroci ; senzacij lačni časopisi
4. ekspr. ki izraža spolno poželenje: sledil ji je z lačnim pogledom ; čutila je na sebi njegove lačne oči
ekspr. urednik ima lačne predale nima gradiva za objavo ; pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh ; nar. lačna torba, vreča manj napolnjena, kot bi morala biti ; nar. ta jed je lačna ne nasiti za dolgo ; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej ; ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti ; ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu, da se mi tema dela pred očmi, da bi vola pojedel zelo lačen ; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan ; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah

láčenbêrgar tudi láčenpêrgar -ja [ lačənbergar; lačənpergar ] m ( á-ȇ )
star. kdor živi v slabih gmotnih razmerah, zlasti če se pred drugimi dela imenitnega: ne maram, da bi moja hči vzela kakega mestnega lačenbergarja / v tisti sobici smo stanovali trije dijaki, sami lačenbergarji

láčna -e ž ( ȃ )
nav. mn., nar. lakotnica : konj je dirjal, da so mu lačne plale od napora

láčnež -a m ( ȃ )
ekspr. lačen človek: komaj je nasitil vse neučakane lačneže / krilati lačneži obletavajo poginulo žival ptice

láčnost -i ž ( á )
občutek potrebe po jedi; lakota : najhujša lačnost ga je že minila
// ekspr. pomanjkanje hrane: pri hiši ni bilo lačnosti, čeprav so imeli malo zemlje

láda -e ž ( ȃ )
avtomobil ruske tovarne AvtoVAZ: kupiti lado

ládijski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na ladja 1:
a) ladijska konstrukcija / ladijski dnevnik ; ustaviti ladijske stroje ; ladijski tovor ; dajati opozorila z ladijskim zvonom ; raztovarjati z ladijskim žerjavom / ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh / izdelovati ladijske modele
b) ladijski prevoz, promet ; ladijski vozni red ; skozi to ožino vodi najbližja ladijska pot ; dobre ladijske zveze z otoki
c) ladijski kuhar, zdravnik ; ladijska posadka
les. ladijski les les, zlasti hrastov, za gradnjo (manjših) ladij ; ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod ; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah ; ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico ; ladijski vozli vozli, ki se uporabljajo pri delu na ladji ; ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT ; strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji ; (ladijski) vijak ; teh. ladijski žeblji

ladínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Ladince: švicarska država priznava ladinskemu jeziku vse pravice

ládja -e ž ( ā )
1. veliko vodno vozilo: ladja izpluje, odplove iz pristanišča ; ladja nasede, plava, se potopi, pristane, se razbije, ekspr. hitro reže valove ; graditi, splaviti, tesati ladjo ; valovi premetavajo ladjo ; privezati ladjo k obali ; raztovoriti ladjo ; vkrcal se je na majhno ladjo ; potovati z ladjo ; gusarska ladja ; bok, kljun, krov ladje ; nadvodni del ladje ; kapitan velike ladje ; velika tonaža ladje ; trčenje ladij / čezoceanska, rečna ladja ; drsna ladja hidrogliser ; petrolejska ladja ; poltovorna, potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja ; šolska ladja za praktični pouk pomorstva, navtike ; ladja svetilnik ; ladja na jedrski pogon, na vesla ; ladja za razsuti, tekoči tovor ; publ. naše bele ladje potniške ladje ; pren., knjiž. krmariti ladjo človeštva ; ladja življenja
2. star. večji čoln: ladje z žitom in vinom so vozile po Savi do Zaloga ; živina je vlačila težke ladje proti toku ; romarska ladja na Bledu
3. v zvezi vesoljska ali kozmična ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete: vesoljska ladja kroži okoli meseca, pristane ; izstreliti vesoljsko ladjo ; posadka kozmične ladje
4. rel. del cerkve, namenjen za vernike: ladja se polni z ljudmi ; klopi v ladji / cerkvena ladja
ladja plove pod slovensko zastavo je vpisana v slovenski ladijski vpisnik ; ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati ; ekspr. cestna ladja zelo velik osebni avtomobil ; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod
arhit. glavna, prečna, stranska ladja ; igr. ladje potapljati otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so ; navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi ; ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati ; ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi ; linijska ladja ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu ; ladja dolge plovbe ; desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu ; določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja ; register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo ; voj. admiralska ladja ; bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi ; linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra ; matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov ; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem ; poročnik bojne ladje mornariški častniški čin (v Slovenski vojski), za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina ; zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia

ladjár -ja m ( á )
1. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: pogodba med ladjarjem in zavarovalnico / naš domači ladjar Splošna plovba
// lastnik ali zakupnik ladje, ladij: bogati ladjarji
2. kdor kaj prevaža po reki z ladjo ali večjim čolnom: nekdanji ladjarji na Savi ; ladjarji podonavskih držav ; družba ladjarjev in težakov

ladjáriti -im nedov. ( á ȃ )
knjiž. voziti se z ladjo: ladjariti po vseh morjih

ladjárski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na ladjarje: ladjarski dogovor / ladjarska pogodba pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter ; ladjarsko podjetje / ladjarska postaja ob reki

ladjárstvo -a s ( ȃ )
knjiž. pomorstvo , plovba : razvoj ladjarstva

ládjati -am nedov. ( ā )
star. voziti se z ladjo: dolgo ste ladjali

ladjedélec -lca m ( ẹ̑ )
kdor gradi in popravlja ladje: prebivalci obmorskih mest so bili mornarji in spretni ladjedelci ; slovenski ladjedelci / zbor ladjedelcev vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici

ladjedélnica -e ž ( ẹ̑ )
podjetje za graditev in popravljanje ladij: sestanek vseh delavcev ladjedelnice / ob bombardiranju je bila ladjedelnica hudo poškodovana kraj, prostor z napravami za graditev in popravljanje ladij

ladjedélničar -ja m ( ẹ̑ )
kdor gradi in popravlja ladje: odpustili so tudi nekaj ladjedelničarjev / zbor ladjedelničarjev vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici

ladjedélniški -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na ladjedelnico ali ladjedelništvo: ladjedelniške naprave / ladjedelniški delavci / ladjedelniški oddelek pomorske šole

ladjedélništvo -a s ( ẹ̑ )
dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij: razvoj ladjedelništva

ladjedélski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na ladjedelstvo: ladjedelski delavci / ladjedelska industrija

ladjedélstvo -a s ( ẹ̑ )
dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij: napredek ladjedelstva

ladjelòm -ôma m ( ȍ ó )
knjiž. uničenje, potopitev ladje na morju; brodolom : kapitan je spoznal, da je ladjelom neizbežen
// ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: ladjelom civilizacije

ládjenica -e ž ( ā )
knjiž. pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladje; dok : spraviti ladjo v ladjenico

ladjévje -a s ( ẹ̑ )
1. vse ladje kake države: obnavljati ladjevje ; špansko ladjevje / zračno ladjevje letala, letalstvo
2. ladje s skupnim namenom in pod skupnim poveljstvom: premagati nasprotnikovo ladjevje / obalno, rečno ladjevje ; ribiško, trgovsko ladjevje ; tankersko ladjevje / publ. naše belo ladjevje potniško ladjevje / vesoljsko, zračno ladjevje

ladjevódec -dca m ( ọ̑ )
knjiž. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega; pilot 1 : izkušen ladjevodec
// kdor vodi ladjo sploh:

ladjevódja -e tudi -a m ( ọ̑ )
1. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina: postati ladjevodja
2. star. kapitan, zlasti na manjši ladji:

ládjica -e ž ( ā )
1. manjšalnica od ladja: na tej progi vozijo le ladjice ; obalna, rečna ladjica
2. ekspr. čoln , jadrnica : na jezeru se zibljejo ladjice
3. igrača, ki predstavlja ladjo, čoln: otroci spuščajo po vodi ladjice ; papirnata ladjica
bot. ladjica zrasla spodnja venčna lista metuljastega cveta ; zool. papirnata ladjica glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno dvoličnostjo, Argonauta argo

ládjičar -ja m ( ā )
les. skobljič z vbočenim ali izbočenim spodnjim delom za skobljanje krivin v lesu: ladjičar in brazdar

ládjin -a -o ( ā )
pridevnik od ladja: ladjin bok

ládjišče in ladjíšče -a s ( ā; í )
star. pristanišče : varno ladjišče ; ladje v ladjišču / čoln se je oddaljeval od ladjišča in se bližal blejskemu otoku

lady -- [ lêjdi tudi lédi ] ž ( ȇ; ẹ̑ )
navadno pristavek k imenu plemkinje, v angleškem okolju gospa : lady Hamilton

laféta -e ž ( ẹ̑ )
spodnji del, podstavek artilerijskega orožja: zabiti krake lafete v zemljo / topovska lafeta / krsto z mrtvim poveljnikom so peljali na lafeti

lafít -a m ( ȋ )
kakovostno rdeče vino iz okolice Bordeauxa: steklenica lafita

lagánje -a s ( ȃ )
glagolnik od lagati: povej, kako je bilo, a brez laganja

lagáti lážem tudi lagáti se lážem se nedov. ( á á )
1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto: na obrazu se mu je videlo, da laže ; lagal jim je, da ga ni videl ; ne vem, kje je, je lagala ; lagati o kom ; on nikoli ne laže ; ta ženska rada laže ; ekspr. debelo, nesramno, predrzno lagati ; ekspr. lažeš, je jezno zavpil ; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto
// ekspr. govoriti, pripovedovati kaj, kar ne ustreza resnici: zakaj bi vam lagala ; lagal je, kako se mu tam dobro godi ; lagal je o lepih nekdanjih časih ; obljubljali so vse mogoče, eden je bolj lagal kot drugi / trdil je, da časopisi lažejo ; pren., ekspr. oči so lagale ; srce ne laže
2. ekspr. biti neresničen, napačen, varljiv: te številke lažejo / hočejo se prepričati, če govorica o njegovem uspehu ne laže
ekspr. lagal bi, če bi rekel, da se mi slabo godi dobro se mi godi ; star. fant je dekletu lagal izjavljal je, da jo ljubi, a je ni ljubil ; star. sreča mu laže ni srečen ; ekspr. v obraz mu laže predrzno, nesramno ; ekspr. laže, da je grdo, da se kar kadi, da sam sebi verjame zelo ; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina

láger -ja m ( á )
pog. (koncentracijsko) taborišče: moške iz vasi so odpeljali v lager ; dve leti je bila v lagerju

lageráš -a m ( á )
pog. interniranec : izčrpani lageraši

lágerski -a -o prid. ( á )
pog. taboriščen : lagerske barake / lagersko življenje

lágev 1 -gva m ( á )
nar. vzhodno sod 1 : polni lagvi

lágev 2 -gve tudi lágva -e ž ( á )
star. velika steklenica: lagve z vinom

lagóda tudi lágoda -e ž ( ọ́; á )
knjiž. lagodnost , udobnost : miselna lagoda / množica potnikov je navalila v vagon in konec je bilo dotedanje lagode

lagóden tudi lágoden -dna -o prid. , lagódnejši tudi lágodnejši ( ọ́ ọ̄; á )
1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje: lagodna hoja / zavida jim lagodno in brezskrbno življenje
2. ki ljubi stanje, v katerem se ni treba truditi, prizadevati: lagoden človek ; preveč je lagoden, da bi se potrudil

lagódje -a s ( ọ̑ )
knjiž. lagodnost , udobje : imeti hoče mir in lagodje

lagódnost tudi lágodnost -i ž ( ọ́; á )
1. lastnost, značilnost lagodnega človeka: njegova lagodnost jih draži ; premagati prirojeno lagodnost / delati z lagodnostjo
2. stanje, v katerem se človek ne trudi, ne prizadeva: tam je vladala lagodnost in površnost / duhovna lagodnost

lagôta -e ž ( ó )
star. lagodnost , udobnost : umska lagota / spoznali smo, da se bo sedaj nehala lagota dosedanjega življenja

lagôten -tna -o prid. , lagôtnejši ( ó ) knjiž.
1. lagoden , udoben : lagotno življenje
2. lahkoten , živahen : stopal je z lagotnimi koraki

lagrimoso [ lagrimózo ] prisl. ( ọ̑ )
glasb., označba za izraz izvajanja jokajoče

lagúna -e ž ( ȗ )
plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapira sipina: voziti se po laguni ; mirna laguna / lagune atolov / ekspr. mesto na lagunah Benetke

lagúnast -a -o prid. ( ȗ )
ki ima veliko lagun: lagunasta obala

lagúnski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na laguno: mirne lagunske vode / zaliv lagunskega tipa / ekspr. lagunsko mesto Benetke

lagva gl. lagev 2

lágvica -e ž ( á )
star. steklenička : lagvica žganja

láhcen -a -o [ lahcən ] prid. ( ȃ )
ekspr. zelo lahek: vzdigni ga v naročje, saj je tako lahcen

láhek tudi lahák -hka -o tudi prid. , lážji ( á ȃ á )
1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen ; lahek kovček, tovor ; vzdigni otroka, saj je lahek ; olje je lažje od vode ; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč ; lahke zavese ; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko premalo toplo / lahki kamen lehnjak
// ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov: lahek čoln ; lahek lok ; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija ; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu prosojen, redek ; lahki oblački ; lahka meglica
2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost: lahek zaslužek ; odgovor na to vprašanje je lahek ; lahka naloga, služba ; lahka tura ; lahka telovadna vaja ; lahka zmaga ; opravljati lahko delo / lahek jezik preprost, nezapleten ; lahka knjiga / lahka topljivost
3. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahek dir ; njena hoja je lahka ; lahke kretnje / knjiž. ptica lahkih kril ki hitro, lahkotno leta ; star. stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu znati se prilagoditi soplesalcu
4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: lahka bolezen ; dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik ; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci lahni / lahek potres
// v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: lahek strup ; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo ; piti lahko vino
// lahko prebavljiv: bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja
5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti: lahek porod ; njegova smrt je bila lahka ; lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav lahko noč! ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja
6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: odšel je potolažen in lahek ; kako lahkega sem se počutil ; ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel
7. ekspr. lahkomiseln , neresen : taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev ; saj ni napačen človek, le preveč lahek je
// ki moralno ni neoporečen: zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog. biti lahke sorte
8. nav. ekspr. umetniško nezahteven: lahka literatura ; lahko čtivo / lahka glasba instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba
pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo ; lahka industrija industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete ; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda ; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko na lahko ; pog. zobozdravnik ima lahko roko delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli ; to storim z lahko vestjo brez pomislekov, skrbi ; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb
agr. lahka prst, zemlja prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi ; grad. lahki beton beton, izdelan iz votličastega agregata ; metal. lahke kovine kovine z majhno specifično težo ; obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti ; lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev ; strojn. lahko olje redko tekoče olje za mazanje strojev ; šah. lahka figura lovec ali skakač ; šport. lahka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg ; teh. lahki bencin bencin z majhno specifično težo ; voj. lahka artilerija artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm ; lahka strojnica orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih prim. lažji , nalahko

láhen -hna -o stil. prid. ( á )
1. ki dosega majhno stopnjo
a) glede na učinek, posledico: lahen dež, veter / imeti lahen spanec rahel
b) glede na čutno zaznavnost: telo mu je spreletel lahen drget ; pozdraviti z lahnim poklonom ; lahen smehljaj ; lahna rdečica / lahna melodija / čutiti lahen udarec
2. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahen dir / stopati z lahnimi koraki
3. nav. ekspr. ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek : po vodi drsi lahen čolnič / čez lase si je vrgla lahno tančico / nad poljem leži lahna meglica prim. nalahno

láhet -htí ž ( ȃ )
nav. mn. del roke med zapestjem in komolcem; laket 1 : nasloniti se z lahtmi na mizo ; njene zagorele lahti / ekspr. objeti z belimi lahtmi rokami
// zastar. del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec : zavihati rokave do lahti

láhkoatlét -a m ( ā-ẹ̑ )
športnik, ki se ukvarja z atletiko; atlet : tekmovanja so se udeležili najboljši lahkoatleti

láhkoatlétski -a -o prid. ( ā-ẹ̑ )
nanašajoč se na atlete športnike ali atletiko; atletski : lahkoatletsko tekmovanje

lahkôča -e ž ( ó )
zastar. lahkost , lahkota : lahkoča gibov / z lahkočo premagati ovire

lahkodúšen -šna -o prid. ( ū ȗ )
zastar. neprizadet , ravnodušen : je lahkodušen človek

lahkokríl -a -o prid. ( ȋ ī ) knjiž.
1. ki hitro, lahkotno leta: lahkokrila ptica / ekspr. lahkokrile deklice
2. ekspr. lahkoten , sproščen : njen lahkokrili smeh / lahkokrila upodobitev igralske vloge

lahkokrílka -e ž ( ȋ )
knjiž., ekspr. ptica, ki hitro, lahkotno leta: glej tiste lahkokrilke nad vodo
knjiž., ekspr. pesem lahkokrilka lahkotna, sproščena pesem

lahkokrúhar -ja m ( ȗ )
star. kdor (rad) dobro živi brez dela, truda: on je lahkoživec in lahkokruhar

lahkokrúhec -hca m ( ȗ )
knjiž., ekspr. kdor (rad) dobro živi brez dela, truda: vedno je bil lahkokruhec / na trgu so se shajali najrazličnejši lahkokruhci

lahkomíseln -a -o [ lahkomisələn in lahkomisəln ] prid. ( ȋ )
1. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice: preveč je lahkomiseln, da bi bil lahko gospodar / lahkomiselna mladost / to je bilo lahkomiselno dejanje / len ni, le malo lahkomiseln površen, brezskrben
2. ki moralno ni neoporečen: lahkomiselna ženska

lahkomíselnež -a [ lahkomisəlnež- ] m ( ȋ )
ekspr. lahkomiseln človek: to so sami praznoglavci in lahkomiselneži

lahkomíselnica -e [ lahkomisəlnica ] ž ( ȋ )
ekspr. lahkomiselna ženska: preudari, ne bodi taka lahkomiselnica / življenje lahkomiselnic

lahkomíselnik -a [ lahkomisəlnik ] m ( ȋ )
knjiž. lahkomiseln človek, lahkomiselnež: to je resen človek, ne pa lahkomiselnik

lahkomíselnost -i [ lahkomisəlnost ] ž ( ȋ )
1. lastnost, značilnost lahkomiselnega človeka: vsega je kriva njegova lahkomiselnost ; očitati komu lahkomiselnost / to je storil iz lahkomiselnosti ; v svoji mladostni lahkomiselnosti o tem ni premišljal
2. lahkomiselno dejanje: uganjati lahkomiselnosti ; zagrešiti hudo lahkomiselnost

lahkomíšljen -a -o prid. ( ȋ )
lahkomiseln : lahkomišljen človek ; otroško lahkomišljen / lahkomišljeno gospodarjenje

lahkomíšljenec -nca m ( ȋ )
lahkomiseln človek, lahkomiselnež: med tistimi, ki gredo na visoke hribe, je tudi nekaj lahkomišljencev

lahkomíšljenka -e ž ( ȋ )
lahkomiselna ženska, lahkomiselnica: velika lahkomišljenka

lahkomíšljenost -i ž ( ȋ )
lahkomiselnost : dokazal je svojo lahkomišljenost ; mladostna lahkomišljenost / zagrešiti lahkomišljenost

lahkonóg -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
knjiž., ekspr. hiter , uren 2 , živahen : takrat sem bil še lahkonog ; lahkonoga deklica ; lahkonoga srna

láhkooborožênec -nca m ( ā-é )
pri starih Grkih in Rimljanih lahko oborožen vojak pešec: napad lahkooborožencev

lahkosŕčen -čna -o prid. ( ȓ )
star. brezskrben : lahkosrčna mlada druščina

láhkost -i ž ( á )
lastnost, značilnost lahkega: lahkost perja / peruti dajejo ptici lahkost / lahkost in gibčnost

lahkôta -e ž ( ó )
1. lastnost, značilnost lahkega: lahkota prvih uspehov ga je uspavala ; lahkota in težavnost vaj / lahkota v hoji gibčnost, prožnost / obšel ga je občutek lahkote
2. v prislovni rabi, v zvezi z lahkoto izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: z lahkoto je nosil vreče ; z lahkoto je premagal nasprotnike / on je z večjo lahkoto dobil službo kot jaz / publ., z oslabljenim pomenom če ta odlok premislimo, spoznamo z lahkoto, da so z njim dani pogoji za napredek

lahkôten -tna -o prid. , lahkôtnejši ( ó )
1. ki dela videz, da zanj ni potreben telesni napor: lahkoten tek konj ; lahkotna hoja / stopati z lahkotnimi koraki
2. ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek : lahkotno pohištvo / lahkoten dim se dviga nad hišami
3. ki glede na izrazna sredstva ne izraža, kaže truda, nespretnosti: delo je pisano v lahkotnem jeziku / lahkoten ton pogovora sproščen, prijeten
4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: bil je ves lahkoten in sproščen
// ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti; lahek : življenje je zdaj lahkotnejše
5. umetniško nezahteven: lahkoten film ; brati lahkotno literarno delo / repertoar tega gledališča je lahkoten

lahkôtnost -i ž ( ó )
lastnost, značilnost lahkotnega: lahkotnost gibov / lahkotnost pisateljevega pripovedovanja, stila / lahkotnost njegovega nastopa je privlačna / lahkotnost duha gibčnost, prožnost

lahkoúmen -mna -o prid. ( ú ū )
1. star. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice; lahkomiseln : ne zaupajo mu, ker je malomaren in lahkoumen / prazne in lahkoumne besede
2. knjiž. bister, (duševno) prožen: to je lahkoumen človek
3. zastar. lahko razumljiv: njegove pesmi so lahkoumne

lahkoúmnost -i ž ( ú )
1. star. lahkomiselnost : zgražali so se nad njegovo lahkoumnostjo ; mladostna lahkoumnost
2. zastar. lahka razumljivost: spis se odlikuje po zanimivosti in lahkoumnosti

lahkovéren -rna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
ki preveč verjame, zaupa drugim: bila je lahkoverna ženska in je verjela njegovim lepim besedam

lahkovérnež -a m ( ẹ̑ )
ekspr. lahkoveren človek: našel je nekaj lahkovernežev, ki so ga poslušali

lahkovérnost -i ž ( ẹ́ )
lastnost, značilnost lahkovernega človeka: goljuf je izrabil njeno lahkovernost ; otroška lahkovernost

lahkožív -a -o prid. ( ȋ í )
1. ki moralno ni neoporečen: družiti se z lahkoživimi dekleti / lahkoživo življenje
2. ki ima površen, brezskrben odnos do življenja: lahkoživega mladeniča je nesreča zresnila

lahkožívček -čka m ( ȋ )
ekspr. lahkoživ človek: bil je lahkoživček in zapravljivček

lahkožívec -vca m ( ȋ )
ekspr. lahkoživ človek: biti lahkoživec in ženskar / lahkoživec je, zato ga nič ne skrbi

lahkožíven -vna -o prid. ( ȋ )
star. lahkoživ : lahkoživna in razuzdana ženska / fant je bil nadarjen, a len in lahkoživen

lahkožívje -a s ( ȋ )
star. lahkoživo življenje: lahkoživje in pokvarjenost / brezdelje in lahkoživje

lahkožívka -e ž ( ȋ )
ekspr. ženska, ki moralno ni neoporečna: zaiti v slabo družbo, med lahkoživke

lahkožívost -i ž ( í )
lastnost, značilnost lahkoživega človeka: njena lahkoživost je bila splošno znana / lahkoživost in brezskrbnost

láhnost -i ž ( á )
lastnost, značilnost lahnega: lahnost vetriča

lahón -a m ( ọ̑ ) slabš.
1. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: lahoni in nemčurji
2. Italijan: upreti se lahonom

Láhov in láhov -a -o prid. ( á )
star., v zvezah: on da je nedolžen pri tem? Seveda, nedolžen kot Lahov koš ni nedolžen ; reven kot Lahov koš zelo

láhten -tna -o prid. ( ȃ )
lakten : lahtne kosti

laicístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na laicizem: laicistična država / laicistična prizadevanja

laicizácija -e ž ( á )
laizacija : laicizacija družbe ; laicizacija znanosti v 18. stoletju

laicízem -zma m ( ī )
knjiž. stanje, da je vera izključena iz javnega življenja: dolgoletni francoski laicizem
rel. nazor, da se mora vera izključiti iz javnega življenja

laicizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
laizirati : laicizirati šolski pouk / laicizirati duhovnika ; redovnik se je laiciziral

láičen -čna -o prid. ( á )
1. nanašajoč se na laike: laično pojmovanje česa ; strokovno in laično obravnavanje problemov / poklicni in laični igralci / laična nega bolnikov na domu / laični apostolat ; laični pomočniki duhovnikov laiški
2. ki nima verskega, cerkvenega značaja: uvedba laičnega šolstva / takrat je bilo pri nas še malo laične inteligence (po)svetne

láičnost -i ž ( á )
lastnost, značilnost laičnega: laičnost te kritike je očitna / boj za laičnost šolstva

láik -a m ( á )
1. kdor se na kako stroko slabo spozna, nestrokovnjak: v umetnosti sem laik ; laik si težko predstavlja zapletenost tega procesa ; strokovnjaki in laiki / ekspr.: sami laiki sodijo o glasbi ; popoln laik
2. knjiž. ljubitelj : slikar laik
3. rel. vernik, ki ni duhovnik ali redovnik: duhovščina in laiki
// navadno v zvezi z brat član samostanskega reda, ki ni duhovnik: vrt obdelujejo bratje laiki

laikát -a m ( ȃ )
rel. laiki : pravice in dolžnosti laikata

láiški -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na laike: duhovski in laiški stan / laiški apostolat / laiški pomočniki duhovnikov / to ni strokovno, ampak laiško pojmovanje stvari laično

laizácija -e ž ( á )
odvzem verskega, cerkvenega značaja: laizacija šole v Franciji

laizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. odvzeti verski, cerkveni značaj: laizirati šolstvo
2. rel. postaviti koga iz duhovniškega ali redovniškega stanu v laiški stan: laizirati duhovnika ; redovnica se je laizirala

láj -a m ( ȃ )
knjiž. lajanje , lajež : zaslišati laj ; pasji laj

lajáč -a m ( á )
ekspr. pes, ki (zelo) laja: zapodi tega lajača

lájanje -a s ( ȃ )
glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajanje psov ; besno, glasno, veselo lajanje / lajanje srnjaka / ne bom poslušal njegovega lajanja / lajanje minometov, strojnic

lájati -am nedov. ( ȃ )
1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi: pes laja ; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja ; v daljavi so lajali šakali
// s predlogom z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga: čuvaj laja na vsakega tujca / pes laja v luno
preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega
2. slabš. govoriti z ostrim, zadirčnim glasom: ne zna povedati mirno, samo laja ; poberi se iz hiše, je lajal ; knjiž. vodja taborišča je lajal svoje ukaze
// s predlogom surovo, zadirčno govoriti s kom: lajati drug na drugega, v drugega ; neprestano laja na nas
// nizko govoriti , pripovedovati : pusti ga, naj laja, kar hoče ; Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo (Kajuh)
3. ekspr. dajati lajanju podobne glasove: minometi, strojnice lajajo
4. preh., nar. zmerjati : Ne lajaj me, če nisem kriv (I. Pregelj)
5. pesn., s prislovnim določilom biti, obstajati v zelo neprijetni, grozljivi obliki: zunaj laja decembrski mraz ; tišina je lajala nad prepadi

lájav -a -o prid. ( ā )
ki (rad) laja: lajavi psi / slabš. ima lajav glas oster, zadirčen

lájavec -vca m ( ā )
1. ekspr. pes, ki (zelo) laja: s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev
2. slabš. kdor silovito napada z besedami: pustite me pri miru, lajavci

lajávt tudi lájavt -a m ( ȃ; ȃ )
slabš. pes, ki (zelo) laja: pomirite že tega lajavta, da bom lahko vstopil ; pren. to ni govornik, ampak lajavt

lájbič -a m ( ȃ )
nižje pog. telovnik : žametast lajbič ; gumbi na lajbiču

lájdra -e ž ( ȃ )
pog., slabš. vlačuga , prostitutka : k tisti lajdri hodi ; z lajdrami se vlači ; druščina lajder in zvodnikov / kot psovka lajdra nesramna

lájdrast -a -o prid. ( ȃ )
pog., slabš. ki se vlačuga, vlači: lajdrasta ženska / tista lajdra lajdrasta

lájdrati -am nedov. ( ȃ )
pog., slabš. potepati se, pohajkovati: doma bodi, kaj bi lajdrala okoli

lájež -a m ( ȃ )
glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajež ; glasen lajež ; lajež lisice, psov / lajež strojnic

lájf in life -a [ lájf ] m ( ȃ ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
življenje : pregarati, prespati cel svoj lajf ; uspeti v lajfu

lájhati se -am se nedov. ( ā )
pog., slabš. vlačugati se, vlačiti se: lajhati se z ničvrednimi ženskami
// potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan lajhajo

lájka -e ž ( ȃ )
delovni severni pes z gosto in trdo dlako ter s košatim, zavitim repom: vpreči lajke v sani

lajkra gl. lycra

lajmski gl. lymski

lájna -e ž ( ȃ )
1. glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije: igrati na lajno ; beračeva lajna ; hreščeča lajna ; iz krčme so se slišali glasovi lajne ; potujoči godec z lajno / vrteti lajno
2. slabš. kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari: kdo bo poslušal vedno isto lajno / spet goni svojo staro lajno, da se mu godi krivica
slabš. njeno branje, deklamiranje je lajna enolično, brez poudarkov

lájnanje -a s ( ȃ )
glagolnik od lajnati, igrati: otožno lajnanje / iz razreda se je slišalo glasno lajnanje

lájnar -ja m ( ȃ )
1. kdor igra na lajno: lajnar lajna ; lajnarji in poulični pevci
2. slabš. kdor kar naprej govori o isti stvari: dovolj imam tega lajnarja / žurnalistični lajnarji

lájnarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lajnarje: lajnarska tradicija je zamrla / lajnarska pesem

lájnast -a -o prid. ( ȃ )
slabš. ponavljajoč se, enoličen, monoton: lajnast napev

lájnati 1 -am nedov. ( ȃ )
1. igrati na lajno: lajnar lajna ; lajnati staro melodijo ; otožno lajnati
slabš. organist vse leto lajna iste melodije igra
2. slabš. kar naprej govoriti, ponavljati: spet lajna iste tožbe ; če so ga hoteli razjeziti, so mu lajnali to zbadljivko / začela je lajnati pesem o prehudem delu
3. slabš. enolično, brez poudarkov pripovedovati naučeno besedilo: saj ni recitiral, ampak lajnal ; lajnati pesmico

lajnáti 2 -ám nedov. ( á ȃ )
nar., ekspr. potepati se, hoditi: Kod pa lajnaš ponoči? (F. Bevk)

lájno -a s ( ā )
knjiž. blato , govno , iztrebki : kravje lajno

lajšálen -lna -o prid. ( ȃ )
s katerim se lajša: lajšalna zdravila

lájšanje -a s ( ȃ )
glagolnik od lajšati: lajšanje težav

lájšati -am nedov. ( ȃ )
delati kaj manj neprijetno, manj hudo: lajšati bolniku bolečine ; lajšati bremena zaposleni ženi ; lajšati trpljenje / star. upanje mu lajša in slajša življenje
lajšati si srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si manjšati duševno bolečino
// delati kaj manj naporno, težavno; olajševati : dolg rep lajša opicam gibanje po drevju ; lajšati si delo z dobrim orodjem

lájta -e ž ( ȃ )
1. nar. velik podolgovat sod, zlasti za prevažanje: nalivati gnojnico v lajto
2. nar. vzhodno velik, pokončen sod, zlasti za žito: polna lajta pšenice

lajtmotiv gl. leitmotiv

lájtnant -a m ( á )
v nekaterih državah poročnik ali podporočnik: pred skupino vojakov jaha mlad lajtnant ; v spopadu s partizani je padel nemški lajtnant in več vojakov

lák -a m ( ȃ )
1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko: nanašati lak ; obrizgati, premazati z lakom ; tovarna lakov ; topilo za lak ; trgovina z laki / avtomobilski laki ; brezbarvni, motni, sijajni lak ; sintetični lak / notranji lak za lakiranje predmetov, ki so v stavbi ; zunanji lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem ; lak za čolne zelo kakovosten zunanji lak, odporen proti vodi ; lak za lase, nohte ; lak za pohištvo
// tanka prevleka iz tega: lak se lušči, se sveti ; pren., ekspr. to ni prava kultura, to je le civilizacijski lak
pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti
kem. asfaltni ali bitumenski lak raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin ; nitrocelulozni lak raztopina nitrata celuloze v organskem topilu ; oljni lak ; teh. film laka
2. usnje, strojeno in obdelano tako, da se zelo sveti: lak za čevlje ; torbica iz črnega, rdečega laka / goveji, telečji lak

lakáj -a m ( ȃ )
1. uniformiran služabnik za osebno strežbo: pozvoniti lakaju / pri večerji je stregel livriran lakaj
2. knjiž., slabš. kdor je pretirano vdan nadrejenim: ne maram ga, ker je lakaj / biti lakaj stranke

lakájski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lakaje: lakajska obleka / lakajska služba / lakajska miselnost / on je lakajska duša

lakájstvo -a s ( ȃ )
1. lakajska služba: služiti si kruh z lakajstvom
2. knjiž., slabš. pretirana vdanost nadrejenim: biti prežet z lakajstvom / vse njegovo pisanje je bilo lakajstvo absolutizmu

lákast -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lak: lakasta emulzija / lakasta površina predmeta / lakasto usnje / lakasti čevlji ; lakast pas

láket 1 -kta m ( ȃ )
1. del roke med zapestjem in komolcem: dotaknil se je njenega lakta ; z laktom si obrisati znojno čelo ; kratki in debeli lakti
// zastar. del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec : zavihati si rokave čez lakte
2. nekdaj dolžinska mera za platno, približno 275 cm: dva lakta platna
// dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm; vatel

láket 2 -ktí ž ( ȃ )
del roke med zapestjem in komolcem: položila je roko na njegovo laket ; z laktjo si zakriti oči ; zagorele lakti

láketbráda in láket bráda -e ž ( ȃ-á )
star. zelo dolga brada: pravljica o možu z laketbrado / Pedenj-človek ; laket-brada z okna mu po steni pada (O. Župančič)

lakíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od lakirati: avtomatično, ročno lakiranje ; lakiranje podov, usnja ; kabine za lakiranje / lakiranje stvarnosti

lakírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
prekrivati z lakom: lakirati avtomobil, parket ; lakirati s čopičem, s pištolo ; lakirati si nohte / lakirati si lase ; pren., ekspr. pisatelj življenje preveč lakira

lakíren -rna -o prid. ( ȋ )
ki je za lakiranje: lakirne barve / lakirna kabina
teh. lakirna pištola

lakírnica -e ž ( ȋ )
obrat za lakiranje: dograditi lakirnico ; avtomatična lakirnica / servisna lakirnica

lákmus -a m ( ȃ )
kem. organsko barvilo za določanje kislosti in bazičnosti: lakmus pomodri, pordeči

lákmusov -a -o prid. ( ȃ )
kem., v zvezah: lakmusov papir z lakmusovo tinkturo prepojen papir ; lakmusova tinktura vodna raztopina lakmusa

lakolít -a m ( ȋ )
petr. manjša, hlebasto oblikovana gmota globočnine:

lákom -a -o tudi -- prid. ( á )
star. lakomen : nikoli ni imel zadosti, tako je bil lakom / tujec lakom ; sam.: lakom se ni bal nevarnosti, če je le slutil dober zaslužek

lákomen -mna -o prid. ( á )
ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: lakomen človek ; poznali so jo, da je lakomna / lakomen zemlje ; časti nisem lakomen ; lakomen po denarju
// navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po kaki jedi: biti lakomen na meso ; polhi so lakomni na hruške
// ki izraža lakomnost: lakomen pogled ; lakomni prsti so segli po cekinu

lákomiti se -im se nedov. ( á )
knjiž. biti lakomen česa: lakomiti se tuje zemlje

lákomnež -a m ( á )
ekspr. lakomen človek: bil je oderuh in lakomnež

lákomnica -e ž ( á )
1. ekspr. lakomna ženska: oderuška lakomnica
2. nar. lijak (za vlivanje vina v sod):

lákomnik -a m ( á )
ekspr. lakomen človek: bil je lakomnik in skopuh ; brezsrčen lakomnik / kot psovka ali še nimaš dovolj, lakomnik

lákomnost -i ž ( á )
lastnost, značilnost lakomnega človeka: njegova lakomnost presega vse meje / polastila se ga je lakomnost po zemlji / ekspr. v divji lakomnosti so planili na jed / lakomnost psa

lakóničen -čna -o prid. ( ọ́ )
kratek in situaciji ustrezen, jedrnat: lakoničen odgovor ; lakonično sporočilo ; povelje je bilo lakonično: napad

lakóničnost -i ž ( ọ́ )
lastnost, značilnost lakoničnega, jedrnatost: lakoničnost odgovora / lakoničnost v poročilih / knjiž. kljub lakoničnosti je filmska zgodba zaokrožena in nedvoumna

lakonízem -zma m ( ī )
lit. kratko in situaciji ustrezno izražanje: za tega govornika je značilen lakonizem

lakónski -a -o prid. ( ọ̑ )
lakoničen : lakonski odgovor

lákot -i ž ( á )
star. lakota : huda lakot / umreti za lakotjo / lakot po izobrazbi / ta lakot bi še mater prodal / Mi te redimo, lakot, pa bi nas po strani gledal in še zgago delal? (I. Cankar)

lákota -e ž ( á )
1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare ; čutiti lakoto ; huda lakota ; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote
ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen ; ekspr. lakota je najboljši kuhar lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna
2. pomanjkanje hrane: v deželi je bila lakota ; umreti od lakote, zastar. lakote ; ekspr. prebivalstvo je cepalo od lakote ; pred očmi se mi megli zaradi lakote ; velika lakota ; smrt od lakote ; boj proti lakoti
3. ekspr., s prilastkom velika želja po čem: lakota slave ; lakota po naravi, po zemlji / spolna lakota poželjivost
4. slabš. lakomen človek: njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna
5. slabš. kdor živi v slabih gmotnih razmerah: to so same bajtarske lakote / kot psovka tebi nimam kaj vzeti, ti lakota
6. bot. rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium: gozdna, navadna lakota

lákoten -tna -o prid. ( á )
1. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen : lakoten gospodar / biti lakoten na zemljo
// ki čuti, ima strastno željo po jedi: lakotna čreda volkov ; pren. tista zemlja je lakotna, brez gnoja ne bo rodila
2. ekspr. poželjiv : lakotna ženska
star. čakala jih je lakotna smrt smrt od lakote ; star. lakotna leta v 19. stoletju leta, ko je bila lakota

lákotiti -im tudi lakotíti -ím nedov. ( á ā; ī í )
knjiž. stradati koga: lakotiti internirance

lákotnež -a m ( á )
ekspr. lakomen človek: bil je oderuh in lakotnež / največji lakotneži so prvi pojedli / mladiči so bili nenasitni lakotneži

lákotnica -e ž ( á )
nav. mn. vbočeno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom: konji so se upehani ustavili in lakotnice so jim plale ; brcniti psa v lakotnico ; krava ima udrte lakotnice
star. smejal se je, da se je kar za lakotnice prijemal zelo se je smejal

lákotnik -a m ( á )
1. ekspr. lakomen človek: vsi vedo, da je oderuh in lakotnik / kot psovka: zemlje si lačen, lakotnik ; ali bi rad vse sam pograbil, ti lakotnik
2. ekspr. sestradan človek: s slastjo lakotnika je pojedel kruh / ti lakotniki so vse pojedli
3. nar., navadno v zvezi zajčji lakotnik grmičasta rastlina z rumenimi metuljastimi cveti; navadna metla : na poseki se razrašča zajčji lakotnik
ekspr. živina je čutila, da se okoli staje potika lakotnik volk
čeb. roj lakotnik čebelja družina, ki se zlasti zaradi pomanjkanja hrane izseli iz panja

lákotnost -i ž ( á )
ekspr. lakomnost : končno so spoznali njegovo lakotnost / lakotnost po zemlji / jedel je z lakotnostjo sestradanega

lákov -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lak: lakov blesk / lakovo vezivo

láks -a m ( ȃ )
rib. žarg. (ribiška) vrvica iz umetne snovi: krap mu je utrgal laks

laksatív -a m ( ȋ )
farm. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo

laksatíven -vna -o prid. ( ȋ )
farm. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen : laksativno sredstvo

láksen -sna -o prid. ( ȃ )
knjiž. ki ni natančen, strog, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljiv , ohlapen , širokosrčen : znano je, da je v teh stvareh zelo laksen / laksna morala

láksnost -i ž ( ȃ )
knjiž. pomanjkanje natančnosti, strogosti, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljivost , ohlapnost , širokosrčnost : to je skoraj neodpustljiva laksnost / stilistične laksnosti

laktácija -e ž ( á )
biol. izločanje mleka iz mlečnih žlez: laktacija traja nekaj mesecev ; konec laktacije

laktacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na laktacijo: laktacijski hormon / laktacijska doba
psiht. laktacijska psihoza psihoza pri ženski v laktacijski dobi

lákten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na laket: laktne kosti / laktni sklep komolčni
anat. laktna kljukica kaveljčast izrastek podlahtnice v komolcu, ki preprečuje njeno pregibanje nazaj

lakto... ali lákto... prvi del zloženk ( ȃ )
agr. nanašajoč se na mleko: laktodenzimeter

láktovegetarijánec -nca m ( ȃ-ȃ )
vegetarijanec, ki poleg rastlinske hrane uživa tudi mleko in mlečne izdelke: najprej je bil vegetarijanec, kasneje pa je postal laktovegetarijanec

laktóza -e ž ( ọ̑ )
kem. disaharid, ki je v mleku, mlečni sladkor: odstotek laktoze v mleku

láma 1 -e m ( á )
zlasti v Tibetu menih : molitve lam

láma 2 -e ž ( á )
1. južnoameriška tovorna žival z zelo gosto volnato dlako: težko obložena lama ; volna lame
2. tekst. mehka in lahka volnena tkanina, tkana v platneni ali keprovi vezavi: lama za ženske plašče

lamaíst -a m ( ȋ )
pripadnik lamaizma: poglavar tibetanskih lamaistov

lamaístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na lamaiste ali lamaizem: lamaistični budizem ; lamaistični duhovnik, menih, poglavar ; lamaistični samostan, tempelj

lamaízem -zma m ( ī )
iz budizma in delno iz starejših avtohtonih prvin izvirajoča vera, razširjena zlasti v Tibetu: vpliv lamaizma

lamantín -a m ( ȋ )
zool. v morju in rekah živeči rastlinojedi sesalec z okroglim lopatastim repom, Trichechus:

lamarkízem -zma m ( ī )
biol. teorija, po kateri zgodovinski razvoj organizmov temelji predvsem na dedovanju fenotipičnih lastnosti:

lámati -am in -ljem nedov. ( ȃ )
nar. lomiti : lamati trske / nar. belokranjsko lamati koruzo trgati

lambáda -e ž ( ȃ )
hiter ples v štiričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalca dotikata z rameni in trebušnim delom, po izvoru iz Brazilije: prijavila sta se na tekmovanje v plesanju lambade ; salsa in lambada / zvoki lambade

lámbda -e tudi -- ž ( ȃ )
enajsta črka grške abecede: zaznamovati z lambdo [λ]

lamberíja -e ž ( ȋ )
teh. lesena obloga na steni:

lambréta -e ž ( ẹ̑ )
lažje motorno kolo z majhnimi kolesi italijanske tovarne Innocenti: voziti se z lambreto

lamé -êja in lamé -ja [ lamé -êja ] m ( ẹ̑ ȇ )
tekst. tkanina ali pletenina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: lame za večerne obleke ; pas iz bleščečega lameja
// zlata ali srebrna sploščena nit: pleten večerni komplet, pretkan z lamejem

laméla -e ž ( ẹ̑ )
tanka, navadno podolgovata ploščica: tovarna izdeluje kovinske trakove, lamele, debelo pločevino ; lamela ploščate baterije ; lamele žaluzij
anat. lamela tanka plast kostnega tkiva okrog kostnega kanalčka, platica ; bot. središčna lamela prvotni, zunanji del celične membrane ; elektr. (komutatorska) lamela ; les. lamela parketna deščica, debela 6 do 10 mm ; tekst. lamela tanka, podolgovata ploščica iz pločevine, nataknjena na osnovni niti, da ustavi tkalski stroj, če se nit pretrga

lamélast -a -o prid. ( ẹ̑ )
sestavljen iz lamel: lamelaste žaluzije
strojn. lamelasta sklopka lamelna sklopka

lamélen -lna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lamelo: lamelna debelina / lamelni parket
strojn. lamelna sklopka torna sklopka z več kolobarjastimi ploščami ; lamelna veriga veriga, pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki

lamelírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh. iz lamel sestavljati nov proizvod: lamelirati les, pločevino

lamentácija -e ž ( á )
nav. mn., ekspr. tožba , tarnanje : ne maram njegovih lamentacij ; lamentacije nad težavami
rel. peti lamentacije žalostinke preroka Jeremija

lamentírati -am nedov. ( ȋ )
ekspr. tožiti , tarnati : kaj že spet lamentiraš, saj ti ni nič hudega

laméta -e ž ( ẹ̑ )
bleščeča vrvica, bleščeč trak, zlasti za okrasitev novoletne jelke: srebrne, zlate lamete

lamináren -rna -o prid. ( ȃ )
fiz., navadno v zvezi s tok, gibanje pri katerem se posamezne plasti tekočine ali plina gibljejo druga ob drugi, ne da bi se med seboj mešale: laminarni in turbulentni tok

laminárija -e ž ( á )
nav. mn., bot. zelo dolge rjave alge, Laminariaceae:

laminát -a m ( ȃ )
teh. plošča, narejena iz več slojev zlasti umetne snovi: lesni, plastični laminati ; izdelava laminatov
// talna obloga iz takih plošč: počistiti laminat

lámji -a -e prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lama 2 : lamja koža / odeja iz lamje volne

lámpa -e ž ( ȃ )
nižje pog. svetilka, zlasti preprostejša: natakniti cilinder na lampo / prižigati lampo ; svetiti si z lampo

lampárna -e ž ( ȃ )
mont. žarg. prostor za shranjevanje jamskih svetilk:

lámpas -a m ( ȃ )
širok rdeč ali moder trak vzdolž zunanjega šiva na hlačah nekaterih svečanih uniform: generalske hlače z rdečimi lampasi
tekst. damast s stopničastimi obrisi vzorcev

lámpica -e ž ( ȃ )
manjšalnica od lampa: luč v lampici je ugasnila / lampica brli
vrtn. viseča posoda za okrasne rastline

lampijón -a m ( ọ̑ )
viseča svetilka z ohišjem iz prosojnega papirja: prižgati lampijon ; z zastavicami in lampijoni okrašen prostor ; pisani lampijoni

lampijónček -čka m ( ọ̑ )
manjšalnica od lampijon: veselični prostor so razsvetljevali lampijončki ; obesiti lampijončke ; rdeč lampijonček
vrtn. trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi

lán in -a m ( ȃ )
kulturna rastlina z modrimi cveti, ki se goji zaradi vlaken in zaradi semena, ali njeno seme: lan že cvete ; sejati lan ; puliti lan ; delati olje iz lanu ; snop lanu ; vlakna iz lanu ; modre oči kakor lan kakor cveti lanu / sušiti, treti lan / ozimni lan
// predivo iz te rastline: presti lan ; ima lase kot lan zelo svetle
// pog. lanena tkanina, platno: lan se dobro nosi, pere ; beliti lan
agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla ; bot. julijski lan gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum ; lepki lan rastlina s suličastimi listi, lepljivim steblom in rožnatimi cveti v socvetjih, Linum viscosum ; tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke

lánarstvo -a s ( ȃ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem lanu: upad lanarstva

lancéta -e ž ( ẹ̑ )
med. majhen dvorezen kirurški nož: cepiti z lanceto ; vrez z lanceto

lancia -e [ lánča ] ž ( ȃ )
osebni avtomobil italijanske tovarne Lancia: pripeljal se je z lancio

lándavec -vca m ( ȃ )
landaver : landavec se je ustavil pred gostiščem

lándaver -ja m ( ȃ )
nekdaj štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in nazaj: pripeljati se z landaverjem / poštni landaver

landrover -ja [ lêndrôver in lándrôver ] m ( ȇ-ȏ; ȃ-ȏ )
terenski avtomobil angleške tovarne Rover: potovati po Afriki z landroverjem

lándsknéht -a m ( ȃ-ẹ̑ )
zgod. najemniški vojak pešec v nemških deželah od 15. do 17. stoletja: napad landsknehtov

lánec -nca m ( ā )
zastar. veriga : prikleniti z lancem / narod je ječal v lancih / gorski lanci

lanén -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lan: lanene bilke so že pognale ; lanene glavice ; lanena slama ; laneno seme / lanena preja, tkanina ; laneno platno, predivo, vlakno / laneni firnež ; laneno olje olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov / imeti lanene lase zelo svetle

langobárdski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Langobarde: langobardska kultura
zgod. langobardski limes nekdaj limes na vzhodnem obrobju Furlanije

langúr -ja m ( ū )
zool. vitka južnoazijska opica s kratkimi palci na rokah, ki se hrani z listjem, Presbytis:

láni prisl. ( á )
v letu, ki je bilo pred sedanjim: izvoz je letos večji kot lani / zidati je začel lani avgusta ; zakon velja že od oktobra lani / to žito je še od lani lansko

laníka -e ž ( í )
bot. rastlina polzajedavka na koreninah z belimi, na zunanji strani zelenimi cveti v socvetjih, Thesium: bavarska lanika

laníšče -a s ( í )
1. njiva, na kateri je rasel lan: preorati lanišče ; sejati repo po lanišču
2. nar. dolenjsko lanena slama: prodati lanišče

laníščnica in laníšnica -e ž ( ȋ )
nar. vzhodno preprosta stavba za sušenje lanu:

lanolín -a m ( ȋ )
kem. voskasta snov za izdelavo mazil, mil, dobljena pri pranju ovčje volne: ta krema vsebuje petnajst odstotkov lanolina ; v prid. rabi: lanolin milo

lanolínski -a -o ( ȋ )
pridevnik od lanolin: lanolinska krema

lánov -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lan: modri lanovi cveti / lanova njiva

lánovec -vca m ( ȃ )
agr. lan, katerega zrele glavice se ne razpočijo:

lánovka -e ž ( ȃ )
nar., nekdaj dninarica, ki dobi za delno plačilo lan ali pa lanišče v najem: Mater njegovo pa udinjam za lanovko (F. Finžgar)

lansêr -ja m ( ȇ )
uslužbenec, ki ureja zaporedje delovnih operacij v serijski proizvodnji: razpisati delovno mesto lanserja

lansíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od lansirati: lansiranje raket, satelita ; naprava za lansiranje / lansiranje lažnih vesti

lansírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju; izstreliti : lansirati raketo, torpedo / lansirati vesoljsko ladjo, umetni satelit
2. publ. dati na tržišče nov proizvodni in trgovski predmet, navadno z veliko reklamo: lansirati nove modele čevljev ; lansirati dirkalno vozilo ; lansirati v serijah ; pren. lansirati lažne vesti
3. publ. omogočiti komu hitro napredovanje, uspeh: lansirati igralca / ta film jo je lansiral med filmske zvezde

lansíren -rna -o prid. ( ȋ )
s katerim se lansira, izstreli: lansirna cev

lánski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na leto, ki je bilo pred sedanjim: lanski december ; lanska pomlad je bila hladna ; lansko leto lansko leto je bilo zanj srečno ; prva polovica lanskega leta ; delo društva v lanskem letu / lanski prvak v orodni telovadbi ; posledice lanskih poplav ; lanska proizvodnja ; zame se briga, zanima kakor za lanski sneg nič / lanski letnik revije ; to je še lansko vino / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni ; umrl je lansko leto, lanskega leta lani

lanskoléten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
publ. lanski : lanskoletna proizvodnja ; delo je nastalo med njegovim lanskoletnim bivanjem v Parizu / lanskoletna razstava

lanščák tudi lánščak -a m ( á; ā )
lov. srnjak ali jelen v drugem letu starosti:

lantán -a m ( ȃ )
kem. na zraku neobstojna kovina svetlo sive barve, element La:

lantána -e ž ( ȃ )
vrtn. grmičasta lončna rastlina z rumenimi, rdečimi ali oranžnimi cveti v glavicah, Lantana camara: presaditi fuksije in lantane

lanténa -e ž ( ẹ̑ )
grad. močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih; jambornik , odrnik : zidarji so postavljali lantene

lantérna tudi lantêrna -e ž ( ẹ̑; ȇ )
laterna 1 : na zadnjem delu voza se je zibala lanterna / star. lanterne na ulici svetilke

lanúgo -a m ( ȗ )
biol. puhasta dlaka človeškega plodu, ki odpade pred rojstvom ali kmalu po njem:

lápa -e ž ( á )
nav. mn. (viseča) živalska ustnica: pasje, volčje lape

lapálija -e ž ( á )
zastar. malenkost , nepomembnost : to je lapalija ; ne vznemirjaj se zaradi takih lapalij

laparoskopíja -e ž ( ȋ ) med.
poseg, pri katerem se skozi droben rez v trebušnem predelu vstavi instrument, ki omogoči pregledovanje, operacijo trebušnih organov, zlasti v ginekologiji: opraviti diagnostično laparoskopijo ; odstraniti miom z laparoskopijo ; kolonoskopija in laparoskopija

lápast -a -o prid. ( á )
nar. zgovoren , jezičen 2 : Ondan sem prosil prav to lapasto Kato, naj bi nama prišla pomagat (I. Koprivec)

lápati -am nedov. ( ȃ ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
vsebinsko prazno, nespametno govoriti: že od začetka je lapal v prazno ; lapati čisto cel čas

lapidáren -rna -o prid. ( ȃ )
ki zaradi kratkosti, preprostosti učinkuje zelo resno, prvinsko; zgoščen , jedrnat : lapidarni stavki ; njegova poezija je lapidarna / lapidaren slog / lapidarna plastika
arheol. lapidarni napis napis, vklesan v kamen

lapidárij -a m ( á )
sistematično urejena zbirka muzejsko pomembnih kamnitih spomenikov: lapidarij je razporejen kar na vrtu ; v obnovljeni stavbi bodo namestili lapidarij rimskih izkopanin
// prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti spomeniki: novi lapidarij bo dovolj velik za ves material

lapidárnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost lapidarnega; zgoščenost , jedrnatost : lapidarnost literarne sodbe ; lapidarnost verzov / pesnik se v tem ciklu izpoveduje s svojo značilno lapidarnostjo

lapíl -a m ( ȋ )
geol. košček lave, kamnine do orehove velikosti, ki pride ob vulkanskem izbruhu na površje: lapili in bombe

lápis -a m ( ȃ )
med. kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa:

lápis lázuli lápisa lázuli m ( ȃ, ȃ )
temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: ogrlica iz lapisa lazuli
min. rudnina natrijev aluminijev silikat; lazurit

lápor -ja m ( á )
kamnina, sestavljena iz drobnih zrn gline in apnenca ali dolomita: kosi laporja / tamkajšnji lapor izkorišča cementarna
petr. apneni lapor bogat z apnencem ; glinasti lapor bogat z glino

láporast -a -o prid. ( á )
ki vsebuje lapor: laporasta zemlja

láporen -rna -o prid. ( á )
lapornat : laporna plošča / laporna prst

lápornat -a -o prid. ( á )
1. ki je iz laporja: lapornate plošče
2. bogat z laporjem: lapornata zemlja / lapornate njive

lápsus -a m ( ȃ )
govorna ali pisna napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti, spodrsljaj: ta pravopisna napaka je samo lapsus ; govorniku se je primerilo nekaj nerodnih lapsusov
// evfem. napaka, pomota sploh: ta knjiga ima precej lapsusov / idejni lapsus

laptop tudi lêptop -a [ lêptop ] m ( ȇ )
pog. prenosni računalnik , prenosnik : laptop je za študente že kar obvezna oprema ; službeni laptop ; laptop in mobilni telefon

lapúh -a m ( ū )
rastlina z velikimi srčastimi listi in rumenim cvetom: po nasipu se bohoti lapuh ; sneg je komaj skopnel, a lapuh že cvete / čaj iz lapuha

lapúhov -a -o prid. ( ū )
nanašajoč se na lapuh: lapuhovi listi / lapuhov čaj

lapúhovje -a s ( ū )
več lapuhov, lapuhi: nasipe pokriva lapuhovje

lár -a m ( ȃ )
nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše, posestva in njegovih prebivalcev: kapelica larov na križpotju ; hišni oltar larov in penatov

lárfa -e ž ( ȃ ) nižje pog.
1. predmet za pokritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja; maska : nadeti, sneti si larfo ; papirnata larfa ; kupiti larfo čarovnice / srečati larfo
2. slabš. vpadljivo oblečena ženska, zlasti lahkoživa: saj ni treba, da hodiš okrog kot kaka larfa / kot psovka tiho bodi, larfa
// vulg. ženska sploh: še vedno hodi s tisto larfo

lárgo prisl. ( ȃ )
glasb., označba za hitrost izvajanja široko : igrati largo

lárifári -- m ( ȃ-ȃ ) pog.
1. ekspr., navadno v povedni rabi nesmiselno, prazno govorjenje: kar praviš, je larifari / njegovo dokazovanje ima za prazen larifari
2. v medmetni rabi izraža močno zanikanje, zavrnitev: da to ni dovoljeno? Larifari ; pravi, da ga je napadel. Larifari, to naj govori drugim

laringálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na larinks; grlen 1 : laringalna tvorba
jezikosl. laringalni h h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk, grlni h

laringítis -a m ( ȋ )
med. vnetje grla: zboleti za laringitisom ; akutni, kronični laringitis

laringofón -a m ( ọ̑ )
teh. mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti, grlni mikrofon:

laringologíja -e ž ( ȋ )
med. nauk o grlu in boleznih grla:

lárinks -a m ( ȃ )
anat. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo

lárma -e ž ( ȃ )
etn. zbiranje denarja med svati za nevesto, godca, kuharico: starešina povabi k larmi ; narediti larmo za kuharico
// pesem ob tem zbiranju:

larpurlartíst -a m ( ȋ )
predstavnik larpurlartizma:

larpurlartístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na larpurlartiste ali larpurlartizem: larpurlartistična literatura / tako gledanje je larpurlartistično

larpurlartízem -zma m ( ī )
nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena: larpurlartizem v 19. stoletju
// umetniško ustvarjanje, ki izhaja iz tega nazora: pisatelj se je odrekel larpurlartizmu, ki ga je dotlej gojil ; zaiti v larpurlartizem ; pren., ekspr. organizacijski larpurlartizem

lárva -e ž ( ȃ )
zool. ličinka : metamorfoza larve

lás 1 in -a m , mn. lasjé, tož., v prislovni predložni zvezi tudi láse ( ȃ )
1. nitast izrastek na človeški glavi: las izpade, osivi, raste ; izpuliti si siv las ; potisniti si lase s čela ; pramen, šop las ; tanek kot las ; žal mi je, kolikor imam las na glavi zelo / umetni in naravni lasje / odstraniti lase z obleke ; pomesti lase
// mn. celota teh izrastkov: lasje mu hitro rastejo, se mu redčijo, sivijo ; barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase ; dobro prečesati lase ; beliti lase z dvokisom jim odvzemati naravni pigment ; seči z roko v lase ; vleči koga za lase ; ima bujne, goste, kodraste, razmršene lase ; ljudje s črnimi, rdečimi lasmi ; ekspr. srebrni, zlati lasje ; mastni, suhi lasje ; mehki, trdi lasje ; ekspr. svileni, ščetinasti lasje ; dekle svetlih las, s svetlimi lasmi / dobiti sive lase osiveti ; pog. izgubiti lase postati plešast ; pustiti si rasti lase ne striči si jih / stopila je pred ogledalo in si popravila lase frizuro, pričesko ; ima na kratko ostrižene lase ; nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku ; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave / krtača, lak za lase ; sušilnik za lase električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las
// star. dlaka , kocina : izpuliti si las iz brade, brk
2. tekst. ščetkasta površina tkanin ali pletenin: dolg, gost las ; las flanele, pliša, žameta ; las preproge
3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na las izraža odsotnost omejitve glede enakosti: njune izpovedi se na las ujemajo ; na las sta si podobna ; ali je res tako? Na las tako
4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za las izraža
a) zelo majhno stopnjo: njegova naloga je za las boljša / niti za las ne bom popustil prav nič / za las je manjkalo, pa bi (bil) umrl
b) težavnost uresničitve: za las smo ušli nesreči / za las je šlo, je zastokal, ko je bil kamion mimo bili smo v zelo veliki nevarnosti, da bi se zadeli
šalj. sinoči je toliko pil, da ga danes lasje bolijo se zelo slabo počuti, ima mačka ; ekspr. lasje se mu ježijo od strahu zelo ga je strah ; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil ; lasje so mi vstajali, pog. so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se ; ekspr. nihče mu ne bo skrivil lasu mu ne bo storil nič hudega ; ekspr. kar lase si je pulila, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana ; ekspr. zardeti do las po vsem obrazu, zelo ; iti z roko skozi lase potegniti z razkrečenimi prsti roke po lasišču, laseh ; šalj. pijača mu že gre, leze v lase opijanja se, postaja pijan ; ekspr. skočiti si v lase spreti se; stepsti se ; ekspr. ti dokazi so za lase privlečeni neprepričljivi, neprimerni ; za lase privlečena primera neustrezna, nerodna ; ekspr. nihče te ne bo za lase vlekel tja te spravljal proti tvoji volji, zelo silil ; ekspr. njegovo življenje visi na lasu je zelo ogroženo; je zelo bolan ; v laseh ekspr. otroci so si hitro v laseh se sprejo; se stepejo ; ekspr. ali sta si s sosedom v laseh v sovražnem, neprijaznem odnosu ; ekspr. ta plemena so si večno v laseh se bojujejo ; sivi lasje ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi ; ekspr. otroci mu delajo sive lase mu povzročajo velike skrbi ; ekspr. takrat boš ti imel že sive lase boš star ; ekspr. dolgi lasje – kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne
agr. lasje na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev ; bot. žabji las vodna rastlina s tankim stebelcem in drobnimi cveti brez cvetnega odevala, Callitriche

lás 2 ž ( ȃ )
nar. zahodno las 1 : njene lasi so že sive

lasagna gl. lazanja

lásarica -e ž ( ȃ )
nekdaj ženska, ki nakupuje in prodaja lase: po vasi je hodila lasarica

lásast -a -o prid. ( ā )
1. po obliki podoben lasu: lasasta cevčica ; tkivo prepredajo lasaste žilice / lasaste razpoke v lesu
2. tekst. ki ima ščetkasto površino: lasaste preproge, tkanine
bot. lasasti kapičar ; gastr. lasasti sladkor sladkorne niti, na rahlo navite na paličici v obliki kepe

lasàt -áta -o prid. ( ȁ ā )
ki ima (dolge, goste) lase: bradat in lasat fant / lasata glava

lasáti -ám nedov. ( á ȃ )
držati za lase in stresati: za ušesa ga vleče in lasa ; fantalina sta se praskala in lasala / brez vzroka je lasal učence ; pren., ekspr. veter lasa drevje

lascíven -vna -o prid. ( ȋ )
ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti; nespodoben , opolzek : lascivni prizori v filmu ; lascivni verzi ; lascivno govorjenje

lascívnost -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost lascivnega; nespodobnost , opolzkost : nekaj prizorov so zaradi lascivnosti črtali iz filma ; ciničnost in lascivnost

lásec -sca m ( ā )
nav. mn., star. lasek : pobožati otroka po lascih ; kodrasti lasci ; dekle z zlatimi lasci
star. znojil se je, da je imel vsak lasec svojo kapljico zelo se je znojil ; nar. marijini lasci venerini lasci
bot. venerini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi, Adiantum capillus-veneris

lásek -ska m ( ā ) nav. mn.
1. ljubk. manjšalnica od las: otrok ima samo nekaj laskov / božati po laskih ; mehki otroški laski ; njeni zlati laski
2. nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce: razprostreti po jelki laske
3. mn., v zvezi marijini laski trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica : na travniku smo nabirali marijine laske
pog., ekspr. niti za lasek ne popusti prav nič
agr. laski na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev ; bot. koreninski laski enocelični izrastki rastlinske povrhnjice na koreninah

lásen -sna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na las:
a) lasno barvilo / lasni vložek na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase ; lasni vrtinec mesto z vrtinčasto razvrščenimi lasmi na temenu
b) lasni nakit / lasna sponka ; masirati lasišče z lasno vodo
c) lasne razpoke na kamnu zelo tanke
anat. lasni koren ali lasna korenina del lasu, ki je v koži ; lasni mešiček mešiček v povrhnjici, v katerem je lasni koren ; lasna betvica ali lasno steblo del lasu, ki moli iz kože ; lasna čebulica debeli del korena lasu ; tekst. lasne niti niti, ki tvorijo las

láser -ja m ( á )
fiz. naprava, ki oddaja curek izredno vzporedne in izredno enobarvne svetlobe: uporabljati laser za merjenje razdalj ; vrtati luknjice v diamant z laserjem / plinski laser

láserski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na laser: lasersko zrcalo / laserski curek

lasíšče -a s ( í )
del kože na glavi, na katerem rastejo lasje: masirati, umivati lasišče ; čisto, mastno lasišče ; srbenje lasišča
// lasje 1 : bujno lasišče / prodaja umetnih lasišč lasulj

laskáč -a m ( á )
nav. slabš. kdor se (rad) laska: preveč me hvalite, nisem vedela, da ste tak laskač ; laskači so slavili mogočnikove uspehe ; nisem laskač in lizun

láskanje tudi laskánje -a s ( á; ȃ )
glagolnik od laskati se: njegovo laskanje ji godi ; poslušati laskanje oboževalcev

láskati -am nedov. ( á )
1. nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, ugajati, dobro deti: priznanje mu je laskalo ; laska ji, da jo cenijo / ekspr.: hvala laska njihovi domišljavosti ; malovredni romani laskajo negativnim nagnjenjem bralcev
2. preh., knjiž. nežno, prijazno ravnati s kom: Pavla kot dečka ni laskal, zato pa je govoril z njim kot z odraslim (L. Andrejev – J. Vidmar)

láskav -a -o prid. ( á )
ki vsebuje, izraža hvalo, priznanje: kritik je napisal o delu zelo laskavo oceno ; taka sodba zame ni laskava
// ki se (rad) laska: laskav človek / poslušati laskave besede oboževalcev

láskavec -vca m ( á )
knjiž. kdor se (rad) laska: nisem vedela, da ste tak laskavec

láskrn -a -o prid. ( ā )
star. sladkosneden , pohlepen : laskrna ženska

lásnat -a -o prid. ( ȃ )
1. tanek kot las: premočno gnojilo je uničilo lasnate korenine drevja
2. tekst. ki ima ščetkasto površino: lasnate preproge, tkanine

lásnica 1 -e ž ( ȃ )
preprosta priprava iz dveh vzporednih krakov za pritrjevanje, spenjanje las: pobrati lasnice iz las ; zlomiti lasnico ; oviti kito okoli glave in jo pritrditi z lasnicami

lásnica 2 tudi lasníca -e ž ( ȃ; í )
1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila; kapilara : obolelost lasnic / pljučne lasnice
2. petr. zelo tanka razpoka v kamninah: smer lasnic ; tvorba lasnic
3. zool. zelo tanek zajedavec v črevesju človeka in nekaterih živali, katerega ličinke povzročajo trihinelozo; trihina : ugotoviti lasnico v črevesju

lásničarka tudi lasníčarka -e ž ( ȃ; ȋ )
knjiž. frizerka : izučena lasničarka

láso -a m ( ā )
zlasti v latinskoameriškem okolju vrv ali jermen z zanko na koncu za lovljenje (divjih) živali, metna zanka: metati, vreči laso ; ujeti konja z lasom ; gavčo z lasom
šport. lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalec dvigne drsalko nad glavo in jo zavrti okoli svoje osi

lasovítost -i ž ( ȋ )
zastar. kapilarnost

lasôvje -a s ( ȏ )
ekspr. lasje, zlasti gosti, bujni: občudovati njeno lasovje

lassallovec -vca [ lasálovəc ] m ( ȃ )
privrženec nemškega delavskega voditelja Lassalla:

lást ž ( ȃ )
1. pravno priznana pravica do vseh koristi, ki jih daje stvar: skrbeti, da je last v soglasju s skupno blaginjo / v last, v lasti dati, dobiti kaj v last ; hiša je prešla v njegovo last ; moštvo si je priborilo pokal v trajno last ; star. kupiti, prodati v last kupiti, prodati ; avtomobil, stanovanje v družbeni lasti
// s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: prisvojiti si tujo last / v povedni rabi: avto je last podjetja ; to je skupna last vseh bratov ; z oslabljenim pomenom: knjiga je moja last ; sredstva za proizvodnjo so postala družbena last ; šalj. te lepe oči so bile last mladega dekleta
ta nauk je postal njegova duševna last popolnoma ga je sprejel ; knjiž. Prešernove pesmi so last vsega naroda pozna, ceni jih ves narod
2. star. premoženje , posestvo : izgubiti vso svojo last ; mejnik med njegovo in sosedovo lastjo

lastavica ipd. gl. lastovica ipd.

lásteks -a m ( ȃ )
tekst. gumijasta nit, na gosto ovita z bombažno, svileno nitjo: proizvajati lasteks
// tkanina ali pletenina iz te niti: kopalna obleka iz lasteksa ; v prid. rabi: lasteks smučarske hlače

lásten -tna -o prid. ( ā )
1. ki je last osebka: z lastnim denarjem razpolagam sam ; kmetje so sekali v grajskem gozdu, imeli pa so tudi lastne gozdove ; stanovati v lastni hiši ; imeti lastno stanovanje / njegovi sinovi imajo že lastne dohodke
2. nav. ekspr. ki izhaja, izvira iz osebka: zaupal je v lastno moč ; lastne napake opravičuje, tuje pa poudarja ; bil je upokojen na lastno prošnjo, željo ; bojevati se proti napadalcu z lastnimi silami ; zaradi lastne šibkosti išče pomoči drugje / šel je tja na lastne stroške svoje ; to je storil na lastno odgovornost svojo ; pridelovati za lastno porabo ; zidati v lastni režiji / zelenjava se duši v lastnem soku brez dolivanja tekočine ; v tej stvari je pustil sinu lastno voljo da ravna, kot sam hoče
3. ki ga kdo naredi sam: opremiti knjigo z lastnimi ilustracijami / izboljšal je lastni rekord / objaviti lastni življenjepis avtobiografijo ; to je slikarjeva lastna podoba avtoportret
4. ekspr., v določni obliki ki izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost: tujci so imeli z njim več usmiljenja kakor lastni otroci ; izdal ga je lastni sin ; lastni starši so ga zavrgli / izdati koristi lastnega naroda ; niti lastni materi ni pomagal / zatajil je lastno kri svojega otroka
5. knjiž., v povedni rabi, z dajalnikom značilen , tipičen : kapitalistični družbi lastni momenti ; spregovoril je z ihto, ki je njemu lastna ; lastnosti, ki so kovini lastne ; z naglico, ki je lastna trmastim ljudem, je odšla ; to je mladini lastno
6. nav. ekspr. poudarja pomen svojilnega zaimka, za katerim stoji: ovadil je svojega lastnega brata ; Slovenci nismo imeli svoje lastne države ; ravnati se po svoji lastni logiki ; obdelovati svojo lastno zemljo
ekspr. ta človek nima lastnih možganov ne odloča se samostojno ; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil ; pog. postaviti se na lastne noge osamosvojiti se ; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno ; šalj. sprejel nas je šef v lastni osebi osebno, sam ; storiti kaj na lastno pest na svojo roko ; star. umoril ga je z lastno roko on sam ; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv ; lastna hvala – cena mala hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
ekon. lastna sredstva sredstva, ki niso pridobljena s kreditom ; elektr. lastna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave ; fiz. lastna frekvenca frekvenca, s katero niha nihalo, ki ni moteno ; jezikosl. lastno ime ime posamezne osebe, stvari ; teh. lastna teža vozila teža praznega vozila ; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka

lástika -e ž ( á )
pog. elastika : raztegniti lastiko

lastína -e ž ( í )
zastar. lastnina , last : ni se dotaknil tuje lastine / grad je bil lastina mogočnega graščaka

lastíti si -ím si nedov. ( ī í )
imeti, šteti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: hišo si lasti njegov brat / lastiti si monopol nad trgovanjem / lastiti si pravico lastiti si pravico do odločanja ; ekspr. lastim si pravico, da povem svoje mnenje / z oslabljenim pomenom: kraj si lasti ime mesto ; ta pevski zbor si upravičeno lasti prvo mesto v okraju
knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje

last minute -- [ lást mínit ] v prid. rabi ( ȃ, ȋ )
nanašajoč se na ponudbo potovalne agencije za potovanje po znižani ceni tik pred njegovim začetkom: last minute aranžma in aranžma last minute ; last minute ponudba in ponudba last minute

lastníca -e ž ( í )
ženska ali država, ustanova, ki ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: postala je lastnica nepremičnine ; lastnica hiše, stanovanja ; lastnica zemljišča ; lastnica banke, lokala, podjetja / v stanovanju je ukradel zlatnino in lastnico oškodoval za 100 evrov / je ponosna lastnica rekorda / lastnica srečke s prvo nagrado imetnica / etažna lastnica lastnica dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši / večinska lastnica posameznica ali skupina, ki ima v lasti najmanj 51-odstotni delež podjetja, kapitala

lastníja -e ž ( ȋ )
1. star. premoženje , posestvo : njegova lepa lastnija je prišla v tuje roke / brat je bil gospodar graščine in nekaj drugih lastnij
2. zastar. lastnost , značilnost : ta snov ima dve lastniji

lastník -a m ( í )
kdor ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: lastnik ne dovoli hoditi čez travnik ; prejšnji lastnik je dobro skrbel za hišo ; izgubljeni denar je bil najden in vrnjen lastniku / biti lastnik stanovanja ; prodati kolo brez lastnika ; ekspr. kdo je lastnik tega dežnika čigav je / lastnik srečke z navedeno številko naj se javi imetnik / hišni, zemljiški lastnik posestnik / etažni lastnik lastnik dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši / večinski lastnik posameznik ali skupina, ki ima v lasti najmanj 51-odstotni delež podjetja, kapitala
šalj. listnica je v gneči menjala lastnika je bila ukradena ; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega
fin. lastnik čekovnega računa ; soc. individualni, kolektivni lastnik ; kapitalistični lastnik individualni ali kolektivni lastnik kapitala ; privatni ali zasebni lastnik posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev ; lastnik proizvajalnih sredstev

lastnína -e ž ( ī )
1. pravn. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastnine ; zgodovinski razvoj lastnine / imeti izrazit čut za lastnino / hiša, zemljišče v družbeni lastnini / intelektualna lastnina avtorjeva izključna pravica do prodaje, uporabe izdelka, ki izhaja iz avtorjeve intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem ali umetniškem področju ; industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke ; lastnina na zemljo
soc. ekonomska lastnina vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s stvarjo ; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina ; osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva ; privatna ali zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev ; individualna privatna lastnina ; kolektivna privatna lastnina ; socialistična lastnina družbena, državna lastnina
2. s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: ne dotikaj se tuje lastnine ; poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino ; največja dovoljena zemljiška lastnina ; kraja intelektualne lastnine ; upravljanje z intelektualno lastnino / v povedni rabi: to je družbena, državna, skupna lastnina ; torba je njegova lastnina
knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod
3. star. premoženje , posestvo : njegov grunt je dobra lastnina ; razdeliti lastnino med sinove

lastníniti -im nedov. in dov. ( í ȋ )
1. spreminjati družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: lastniniti banko ; divje lastniniti in izčrpavati podjetja ; nekatera podjetja so se lastninila z javno ponudbo in prodajo delnic
2. pridobivati kaj s postopkom lastninjenja: vsi najemniki stanovanj teh niso lastninili po stanovanjskem zakonu

lastnínjenje -a s ( ī )
pravn. spreminjanje družbene lastnine v kako drugo obliko lastnine:

lastnínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lastnino:
a) sprememba lastninskih odnosov, razmerij / lastninsko preoblikovanje sprememba v lastniški strukturi gospodarske družbe / lastninski čut
b) lastninski certifikat potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja ; lastninski dohodek
pravn. lastninski delež delež, ki pripada posameznemu solastniku ; lastninska pravica pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje ; lastninska tožba tožba za priznanje lastninske pravice ; lastninsko pravo pravo, ki ureja lastninska razmerja

lastníški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lastnike, lastništvo ali lastnino: imeti močen lastniški čut / lastniški odnosi / lastniški spori / lastniški certifikat potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja
zgod. lastniška cerkev v srednjem veku cerkev, ki je privatna last fevdalca

lastníštvo -a s ( ȋ )
pojav ali dejstvo, da je kdo lastnik: lastništvo monopolov nad atomsko energijo na svetu ; spor zaradi lastništva ; država je razglasila lastništvo nad osvojeno deželo / notranje lastništvo delničarstvo zaposlenih / ekspr. prevzela ga je želja po lastništvu nad njo
// pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastništva / privatno, zadružno lastništvo

lastnorôčen in lastnoróčen -čna -o prid. ( ō; ọ̄ )
ki ga kdo napiše sam, s svojo roko: lastnoročne opombe ; knjiga ima lastnoročno avtorjevo posvetilo / lastnoročni podpis

lastnóst -i ž ( ọ̑ )
1. kar se relativno trajno kaže pri človeku zlasti v odnosu do ljudi, okolja glede na kako normo: delavnost je njegova glavna lastnost ; imeti dobre, slabe lastnosti ; vzgoja razvija otrokove pozitivne lastnosti ; na zunaj je podoben očetu, po lastnostih pa materi / pog.: hvali lastnosti svoje hčere dobre lastnosti ; zaradi svojih lastnosti vzbuja odpor slabih lastnosti / preizkušati lastnosti živali
// kar se trajno kaže pri čem zlasti glede na uporabnost: gradilne lastnosti lesa ; obratovalne lastnosti stroja ; preizkusiti lastnosti ladje na poskusni vožnji
// knjiž. kar se pri kom, čem trajno kaže sploh: biološke lastnosti zemlje ; fizikalne in kemične lastnosti snovi ; zaželene lastnosti rastlin ; prenos lastnosti na potomstvo / dedne lastnosti ki se podedujejo / lastnost vode je, da je najgostejša pri štirih stopinjah Celzija značilnost
biol. pridobljena lastnost nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja ; prirojena lastnost dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu
2. knjiž. kar kaj opredeljuje, da je tako, kot je: belina je lastnost belega
3. star. sposobnost , zmožnost : pripisovali so mu lastnost, da zna čarati
imeti lastnosti dobre gospodinje biti dobra gospodinja ; zastar. v lastnosti kavalirja se je izkazal kot kavalir

lástovica -e ž ( á )
knjiž. lastovka : lastovica cvrči, ščebeta ; lastovice letijo na jug, se vračajo, se zbirajo ; lastovica šviga nad vasjo
zool. morska lastovica riba z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, s katerimi se premika, leti nad morsko gladino, Exocoetus volitans

lástovičar tudi lastovíčar -ja m ( á; ȋ )
zool. velik dnevni metulj rumene barve s črno obrobljenimi krili, Papilio machaon:

lástovičji -a -e prid. ( ā )
nanašajoč se na lastovke, lastovice: lastovičje ščebetanje / lastovičje gnezdo
teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez

lástovička -e ž ( á )
nav. ekspr. manjšalnica od lastovka, lastovica: lastovička je padla iz gnezda ; lastovičke so že priletele ; jata lastovičk

lástovka -e ž ( á )
1. ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili: v hlevu gnezdijo lastovke ; lastovke letijo na jug, se vračajo, se zbirajo ; čiri čiri, poje lastovka ; cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk
ekspr. ta pesniška zbirka je bila ena prvih lastovk novega časa je med prvimi naznanjala novi čas ; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
2. kar je po obliki podobno lastovki: otroci delajo papirnate lastovke in jih spuščajo skozi okno / ekspr. smučar je izgubil ravnotežje in presmučal vratca v lastovki
šport. lastovka lik umetnostnega drsanja, pri katerem ima drsalec eno nogo na ledu, drugo pa visoko zanoženo ; skakati v vodo v lastovki naprej na glavo z uleknjenim telesom in z razprostrtimi rokami ; zool. kmečka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica ; mestna lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica

lasúlja -e ž ( ú )
tuji naravni ali umetni lasje, pritrjeni na tanko tkanino tako, da delajo vtis pravih las: nositi lasuljo ; moderne dnevne, večerne lasulje ; izdelovalnica lasulj ; sodnik v talarju in z lasuljo / baročne lasulje ; gledališke lasulje
zool. bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami, Anemonia sulcata

lasúljar -ja m ( ȗ )
izdelovalec lasulj: izložbe lasuljarjev / gledališki lasuljar

lasuljárna -e ž ( ȃ )
delavnica za izdelovanje lasulj:

lasúljast -a -o prid. ( ú )
nav. ekspr. nanašajoč se na lasuljo: podobe grofovih lasuljastih prednikov / lasuljaste kroglice regrata

láščec -a tudi laščèc -à [ laščəc ] m ( ā; ə̏ ȁ )
star. klop 1 : izdreti laščeca iz noge ; ne morem se ga znebiti, drži se me kakor laščec

lášček -čka m ( ā )
nav. mn. lasek : pogladiti otroka po laščkih ; kodrasti laščki

láščina -e ž ( ȃ )
star. italijanski jezik, italijanščina: naučil se je za silo laščine in nemščine / vsiljevali so jim laščino

láški -a -o prid. ( ȃ )
1. star. italijanski : laški jezik ; priti iz laške dežele ; sladko laško vino / slabš. laška okupacija
2. agr., v zvezi laški rizling trta z grozdi z drobnimi, belimi jagodami, po izvoru iz Francije: gojiti laški rizling
// kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte: buteljka laškega rizlinga
nar. laški lešniki, orehi boljši, debelejši ; nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur ; šalj. že sedem laških let te nisem videl zelo dolgo ; star. laško olje dobro, rafinirano jedilno olje, zlasti olivno
agr. laška češplja zgodnja češplja italijanske sorte svetlo modre barve s sladkim mesom ; bot. laški topol topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor, Populus italica ; vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus

lášta -e ž ( ȃ )
alp. polica v skalovju, zlasti porasla s travo: plezalec se povzpne do ozke lašte

lát 1 -a m , rod. ed. tudi latú ( ȃ )
1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu: odtrgati lat ; zrel lat / proso že dela late
2. nar. (koruzni) storž: pastirji so pekli late
agr. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze ; bot. socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih

lát 2 ž ( ȃ )
1. lat 1 : težke lati zorečega prosa / oves že dela lati
2. nar. vzhodno (koruzni) storž: kup zrelih lati

láta -e ž ( á )
1. prečni tramič, drog, zlasti v kozolcu: stopiti na prvo lato ; na latah se sušijo snopi ; ogrodje za brajdo iz betonskih stebrov in žice ali lat / gledati skozi late ; polne late
2. grobo obdelana deska, zlasti za plot: odtrgal je lato in se postavil v bran ; late na zidarskem odru
3. nar. letev : sveženj lat / polagati opeko na late
geod. nivelacijska lata priprava v obliki letve z zarisanimi centimetri, ki se uporablja pri določanju višinskih razlik med točkami na terenu ; grad. poravnalna lata ravna deska, letev, ki se uporablja za izravnavo zidakov, ometa, tlaka

latánija -e ž ( á )
bot. palma z zelo velikimi listi, po izvoru iz južne Kitajske, Livistona chinensis: gaji latanij / gojiti latanijo v rastlinjaku

látast 1 -a -o prid. ( á )
ki je iz lat: latast plot ; latasta ograja

látast 2 -a -o prid. ( ȃ )
bot. nanašajoč se na lat: lataste in klasaste trave / latasto socvetje socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih

láteks -a m ( ȃ )
kem. izcedek iz kavčukovca in nekaterih drugih rastlin: pridobivati kavčuk iz lateksa

latén -a m ( ẹ̑ )
arheol. mlajše obdobje železne dobe: izkopanine iz latena

laténca -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. stanje latentnega; prikritost , skritost : prehod iz latence v aktivnost / latenca krize latentnost
med. doba latence čas od dražljaja do reakcije na dražljaj

laténski -a -o prid. ( ẹ̑ )
arheol. nanašajoč se na mlajše obdobje železne dobe: latenska kultura / latenska doba

laténten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi; prikrit , skrit : latentni problemi ; latentna kriza ; človekove latentne lastnosti ; v tem obstaja latentna nevarnost za vojni spopad ; s pridobitvijo neodvisnosti so se sprostile latentne sile narodov / bolezen v latentnem stanju
biol. latentno življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno, prikrito življenje ; fiz. latentna toplota toplota, ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota ; fot. latentna slika slika na osvetljeni fotografski plošči, filmu, dokler še ni razvit ; med. latentni sifilis ; latentna infekcija ; pravn. latentni sledovi

laténtnost -i ž ( ẹ̑ )
lastnost, značilnost latentnega; prikritost , skritost : latentnost kriminala / prehod iz latentnosti v aktivnost

laterálen -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž. stranski , obstranski , bočen : lateralni del telesa
bot. lateralni poganjek poganjek, ki raste ob strani debla, vej

lateránski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Lateran v Rimu: lateranska bazilika
zgod. lateranska pogodba pogodba med Vatikanom in Italijo leta 1929, s katero se prizna Vatikanu državna suverenost

laterít -a m ( ȋ )
geogr. prst opekasto rdeče barve v vlažnih tropskih krajih: debela plast laterita
petr. ruda tropskih krajev, iz katere se pridobiva aluminij

lateríten -tna -o prid. ( ȋ )
geogr. ki je iz laterita: lateritna tla
petr. lateritni boksit laterit

latérna 1 tudi latêrna -e ž ( ẹ̑; ȇ )
1. preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi: obesiti laterno na voz ; prižgati laterno ; vzdignil je laterno in posvetil po dvorišču / hlevska laterna
2. star. svetilka sploh: izvošček se je ustavil pod laterno ; stebri z laternami na vrhu

latêrna 2 -e ž ( ȇ )
arhit. zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe:

latêrna mágika latêrne mágike ž ( ȇ, ā )
nekdaj preprosta naprava brez leče za projiciranje slik:

latérnica tudi latêrnica -e ž ( ẹ̑; ȇ )
manjšalnica od latérna: svetiti si z laternico

lática 1 -e ž ( á )
manjšalnica od lata: latice v ograji

latíca 2 -e ž ( í )
nar. lat 2 : težke latice / koruzna latica

latifúndij -a m ( ú )
pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji: nastanek latifundijev
// zelo veliko kmetijsko posestvo sploh: izkoriščani kmetijski delavci na sicilskih latifundijih

latifúndija -e ž ( ú )
pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji: nastanek latifundij
// zelo veliko kmetijsko posestvo sploh: sicilske latifundije

latifúndijski -a -o prid. ( ú )
nanašajoč se na latifundij ali latifundijo: velike zemljiške posesti latifundijskega tipa / latifundijsko gospodarstvo

latifundíst -a m ( ȋ )
pri starih Rimljanih lastnik latifundija: bogati latifundisti

latimêrija -e ž ( é )
zool. resoplavutarica, ohranjena kot živi fosil, Latimeria chalumnae:

latínec -nca m ( ȋ )
ekspr., navadno s prilastkom strokovnjak za latinski jezik: naš profesor je bil dober latinec / šol. žarg. najboljši latinec v razredu

latínica -e ž ( ȋ )
pisava starih Rimljanov in vsaka pisava, ki se je razvila iz nje: uporabljati latinico ; latinica in cirilica

latíničen -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na latinico: latinični črkopis ; latinična črka ; latinična pisava

latiníst -a m ( ȋ )
strokovnjak za latinski jezik in kulturo: bil je latinist in helenist

latinízem -zma m ( ī )
jezikosl. element latinščine v kakem drugem jeziku: latinizmi v francoskih tekstih

latinizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
delati kaj latinsko, rimsko: Rimljani so to provinco latinizirali

latíno -- v prid. rabi ( ȋ )
1. nanašajoč se na prebivalce Latinske Amerike ali Združenih držav Amerike, katerih predniki izvirajo iz Latinske Amerike; latinskoameriški : latino igralec ; latino zvezdnik
2. tak kot pri prebivalcih Latinske Amerike: latino temperament
3. nanašajoč se na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike: latino ritmi ; latino glasba ; latino pevka

latíno... prvi del zloženk ( ȋ )
nanašajoč se na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike: latinoritmi in latino ritmi, latinoglasba in latino glasba

latínoamêriški -a -o prid. ( ȋ-ȇ )
latinskoameriški : latinoameriška kultura, zgodovina / latinoameriški plesi ; latinoameriški ritmi in melodije ; latinoameriška glasba

latínos -a m ( ȋ ) pog.
1. potomec evropskih, navadno španskih, portugalskih priseljencev v Latinski Ameriki: turistke se veselijo flirtanja s šarmantnimi latinosi
2. kdor živi v Združenih državah Amerike, njegovi predniki pa izvirajo iz Latinske Amerike: latinosi so v Kaliforniji najhitreje naraščajoča jezikovna skupina

latínski -a -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih ; latinske besede ; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica ; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom
2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament ; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole ; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo ; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku
navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame ; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev

latínskoamêriški -a -o prid. ( ȋ-ȇ )
nanašajoč se na Latinsko Ameriko: latinskoameriške države / latinskoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore ; latinskoameriška glasba glasba s španskimi, portugalskimi in črnskimi folklornimi elementi

latínstvo -a s ( ȋ )
miselnost, kultura, ki izhaja iz latinske tradicije, literature: posnemanje latinstva ; zadnji predstavnik mednarodnega latinstva

latínščina -e ž ( ȋ )
1. latinski jezik: vsa svoja dela je napisal v latinščini ; znanje latinščine / cerkvena, klasična latinščina / prvo uro smo imeli latinščino pouk tega jezika
2. ekspr., navadno v zvezi lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih: stari lovci so znani po svoji lovski latinščini

latíti se -ím se in latíti -ím nedov. ( ī í )
nav. 3. os. delati late: oves se lati

látje -a stil. latjè -à s ( ā; ȅ ȁ )
1. več latov, lati: proso ima polno, težko latje ; ovseno latje / oves gre v latje dela late / koruzo je pokosil, preden se je pokazalo latje
2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje : trgati medvedovo latje

látnat -a -o prid. ( ȃ )
bot. ki ima lat: latnato žito

látnica -e ž ( ȃ )
lata : trhla latnica se je zlomila pod težo snopov / razmajane latnice v plotu

látnik -a m ( ȃ )
ogrodje (iz lat, letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: trta se vzpenja po latniku ; latnik za marelice, vrtnice / sedeti pod latnikom ; gost, senčnat latnik

latováti se -újem se in latováti -újem nedov. ( á ȗ )
nav. 3. os. delati late: proso se že latuje

látovje 1 -a s ( á )
skupina ali sistem lat, letev: jemati opeko z latovja na strehi / hruška se vzpenja po mrežastem latovju

látovje 2 tudi latôvje -a s ( ā; ȏ )
latje : težko latovje prosa / koruza že kaže latovje

látovka -e ž ( ā )
bot. trava z ovalnimi klaski v latih, Poa: enoletna latovka ; travniška latovka

látovnik -a m ( á )
latnik

látovski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na latovščino: latovske besede / latovski jezik

látovščina -e ž ( á )
1. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: latovščina kramarjev v pristanišču / slabš. pisateljeva nabrekla latovščina jezik, stil
// posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: latovščina pariškega podzemlja
// govorica posameznih poklicev, skupin; žargon : poslovna, vojaška latovščina
2. govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov: šolarji so se pogovarjali v latovščini

latrína -e ž ( ȋ )
preprosto stranišče na prostem, zlasti v taborišču: pregrade latrin ; izkopati jamo za latrino / v kotu celice je bila kabina z latrino

lats -a [ lác ] m ( ȃ )
od 1922 do 1940 in od 1992 do 2013 denarna enota Latvije: devalvacija latsa

látva 1 -e ž ( ā )
star. lata , letev : raztrgana streha kaže latve

látva 2 -e ž ( á )
knjiž. latvica : počena latva

látvica -e ž ( á )
1. lončena skleda z dulcem, rabljena za mleko: razbiti latvico ; naliti mleko v latvice / latvica kislega mleka ; dolinica je ležala med hribovjem kakor zelena latvica
2. zool. morski polž, pritrjen z nezavito hišico vred na skalo, Patella: nabirati latvice po obrežnih skalah

látvijski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na Latvijce ali Latvijo: latvijski jezik ; latvijska prestolnica

látvijščina -e ž ( á )
latvijski jezik: besedilo v latvijščini ; litovščina in latvijščina

láva 1 -e ž ( ā )
1. žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju: lava teče po pobočju ; ognjenik bruha lavo ; ljubosumnost je bruhnila na dan kakor lava ; divja množica se vali kakor lava / strjena lava / žareča lava
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: nezadržna lava demonstrantov ; lava sovražne vojske je dosegla mejo

láva 2 -e ž ( ā )
1. star. kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor; kredenca : zložiti krožnike v lavo / kuhinjska, stenska lava / v jedilnici stoji težka hrastova lava
2. nekdaj zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil: strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo

lavabó -ja m ( ọ̑ )
umivalnik, umivalna školjka: kupiti kopalno kad in lavabo

lavantínski -a -o prid. ( ȋ )
rel., v zvezi lavantinska škofija škofija, ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru: škof lavantinske škofije ; zgodovina lavantinske škofije / preselitev, prenos sedeža lavantinske škofije

lávast -a -o prid. ( ā )
ki vsebuje lavo: lavasta tla / lavasta snov podobna lavi

lávdanum -a m ( ȃ )
farm. opij : doza lavdanuma

lávdon -a m ( ȃ )
1. pog., ekspr. oblasten, neukrotljiv človek: kakšen lavdon je ta ženska / kdo bi ugnal tega mojega lavdona, je vzdihovala mati
2. nižje pog., v medmetni rabi, navadno v zvezi fiks lavdon izraža močno podkrepitev trditve: fiks lavdon, da je tako / fiks lavdon, daj mi že mir

lavéndel -dla m ( ẹ́ )
pog. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih; sivka : cvetoči lavendel
// parfum ali kolonjska voda z eteričnim oljem iz te rastline: kapljica lavendla

lávfar -ja m ( á )
nav. mn., etn. vsaka od ustaljeno oblečenih pustnih šem, ki nastopajo v Cerknem: lavfarji tekajo po cesti

lávica -e ž ( ā )
manjšalnica od lava 2 : vzeti steklenico iz lavice

lavína -e ž ( ī )
1. snežni plaz: odjuga je sprožila lavino ; nevarnost lavin ; čustva so ga zajela kakor neustavljiva lavina
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: lavina tankov se je razlila po pokrajini / sprožiti lavino laži in podtikanj

lavínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lavino: lavinska območja / lavinski psi psi, izučeni za reševanje izpod plazov ; lavinska sonda
šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem območju

lavíranje 1 -a s ( ȋ )
glagolnik od lavirati 1 : dolgotrajno laviranje / za stranko je bilo značilno taktično laviranje / politika laviranja med nasprotji

lavíranje 2 -a s ( ȋ )
glagolnik od lavirati 2 : slikar je poudaril prizor z močnim laviranjem

lavírati 1 -am nedov. ( ȋ )
1. navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru; križariti : jadrnica je lavirala in se bližala pristanišču
2. knjiž. ravnati previdno, primerno okoliščinam za dosego cilja: politik je laviral in sklepal kompromise ; znal je tako spretno lavirati, da si je pridobil vodilno mesto / lavirati med političnimi strankami omahovati

lavírati 2 -am nedov. in dov. ( ȋ )
um. osnovno enobarvno risbo izmivati z vodo, da se dobijo vmesni toni: risati in lavirati

lavór 1 -ja m ( ọ̑ )
pog. umivalnik, umivalna skleda: naliti vodo v lavor ; umivati si noge v lavorju ; emajliran lavor

lavor 2
grm ipd. gl. lovor ipd.

lávra -e ž ( ȃ )
v Pravoslavni cerkvi velik, pomemben samostan: znamenita lavra s katakombami blizu Kijeva

lavreát -a m ( ȃ )
knjiž. umetnik, znanstvenik, ki dobi kako visoko nagrado ali priznanje, nagrajenec: letošnji lavreat je predstavnik moderne arhitekturne smeri / biti Nobelov lavreat za mir

lawrencij in lavréncij -a [ lau̯réncij ] m ( ẹ́ )
kem. umetno pridobljen radioaktivni element, Lw:

làz láza m ( ȁ á )
s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo: širiti laz ; orati, pasti v lazu ; laz v bregu / novi priseljenci so začeli krčiti laze

lazánja tudi lasagna -e [ lazánja ] ž ( ȃ )
gastr. pečena jed iz rezančnega testa z različnimi nadevi: postreči z lazanjo / mesna, zelenjavna lazanja

lázar 1 -ja m ( ȃ )
zool. večji polž brez hišice, navadno temnejše barve, Arion: gozdni lazar

lázar 2 -ja m ( ȃ )
kdor živi v lazu: domačija samotnega lazarja

lazarét -a m ( ẹ̑ )
1. zasilna vojaška bolnišnica v bližini bojišča; poljska bolnišnica 2 : prenesti ranjence v lazaret ; šolo so spremenili v lazaret
2. nekdaj bolnišnica, zlasti za nalezljive bolezni: lazaret za gobave

lazaréten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lazaret: lazaretna uprava / ranjenci v lazaretni sobi

lazaríst -a m ( ȋ )
član reda, ki se ukvarja zlasti z misijonskim delom: bogoslovec, duhovnik lazarist ; samostan lazaristov / misijonska družba, red lazaristov

lazarón -a m ( ọ̑ )
nav. slabš., v južnoitalijanskem okolju postopač , delomrznež , berač 1 : neapeljski lazaroni

lázenje -a s ( á )
glagolnik od laziti: hoja in lazenje / lazenje po hribih

lázica -e ž ( ȃ )
šalj. : tam je zelo umazano, lahko stakneš še kako lazico

lazíti in láziti -im, tudi láziti -im nedov. ( ī á ȃ; á ȃ )
1. premikati se (sem in tja), dotikajoč se podlage s telesom: gledal je kače, kako lazijo ; deževniki lazijo po prekopani zemlji ; laziti sem in tja
// premikati se (sem in tja) tako, da je telo zelo blizu podlage: muha lazi ; mravlje lazijo po mravljišču
// navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, pač pa že lazi ; ne upam si laziti po teh skalah ; otrok lazi pod mizami
2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se (sem in tja): bled in brez moči lazi okoli hiše ; bolnik lazi kot senca / vsak dan težko obložen lazi iz doline / tat tiho lazi ; lazil je okoli stavbe in oprezoval
3. ekspr. hoditi : laziti ob palici ; ne lazi po blatu ; laziš kot polž zelo počasi / cele dneve lazi brez cilja okoli / laziti po vseh štirih / laziti k dekletu ; po gozdu lazi za zajci ; ne morem mu ubraniti, da ne bi lazil po hribih / za tisto vdovo lazi / njegov oče je lazil še v strgani obleki, on pa je bogataš
4. večkrat lesti: gosenica je lazila od enega roba lista do drugega / otrok kar naprej lazi pod klop / bolnik rad lazi k oknu
knjiž. tam lazijo kače živijo, so ; pog., ekspr. laziti okrog žensk, za ženskami prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost ; ekspr. gospodar lazi za hlapci jih skrivaj nadzoruje ; slabš. slišal sem, da lazi za tistim oznanjevalcem novih naukov je njegov privrženec ; ekspr. ne lazite po prstih za mojim hrbtom ne delujte, ne ukrepajte zahrbtno proti meni ; ekspr. kod pa tako dolgo lazi kje je, kje se mudi, zadržuje

laznína -e ž ( ī )
knjiž. manjše živali, ki lezejo: črvi in druga laznina

lázno -a s ( á )
star. prosti čas: med delom in laznom

lazúr -a in -ja m ( ȗ )
knjiž. nebesna, svetlo modra barva: lazur neba
// nebo take barve: bel oblak na lazuru

lazúra -e ž ( ȗ )
um. prosojna barva, nanesena na osušeno barvno površino: z lazurami poživiti oblačila na sliki

lazúrec -rca m ( ȗ )
knjiž. lazurit, lapis lazuli: nakit iz lazurca

lazúren -rna -o prid. ( ȗ )
1. knjiž. nebesno, svetlo moder: lazurno nebo
2. nanašajoč se na lazuro: lazurne barve

lazurít -a m ( ȋ )
temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: zapestnica iz lazurita
min. rudnina natrijev aluminijev silikat

láž ž ( ȃ )
1. zavestno neresnična izjava z namenom zavajati v zmoto: to je laž ; to je očitna, velika, ekspr. debela, gola, grda laž / ne nasedajte lažem ; govoriti o kom laži / pomagala si je s konvencionalno lažjo, da očeta ni doma / ali je bila v njenih obljubah laž
// nav. mn. izmišljotina , čenča : kdo ti je pravil te laži ; posedal je po krčmah in razkladal svoje laži
2. ekspr. kar ne ustreza resnici: sovražiti laž ; boj resnice z lažjo
3. ekspr. potvorjenost , nepristnost , narejenost : laž na obrazu igralk / povsod se šopiri laž ; v njem ni laži in hinavščine / njihova družinska sreča je laž je le navidezna
4. glagolnik od lagati, zlagati se: izogibati se laži ; povej, kako je bilo, a brez laži / laž iz usmiljenja ; laž v sili / mislim iskreno, pa mi podtikajo laž ; neprestana laž o lepem življenju
ekspr. laž je pri njih zelo v časteh radi lažejo ; pog. postaviti koga na laž dokazati komu, da je lagal; trditi, da je lagal ; pog. postaviti trditev na laž dokazati, da ne vsebuje resnice ; pog. dobiti, ujeti koga na laži, v laži ugotoviti, da se je kdo zlagal ; ekspr. ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari ; preg. laž ima kratke noge laž se kmalu odkrije
psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice

lážen -žna -o prid. ( á )
1. ki vsebuje laž, neresnico: lažna trditev ; širiti lažne vesti
2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam: njegov humanizem je lažen ; to je lažna dobrota ; njegova lažna morala ; lažno prijateljstvo
// ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažni demokrat ; lažni prijatelji ; lažni zdravnik
// ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi: lažni vojaški objekti / predložiti lažne dokumente / lažna žalost / predstaviti se z lažnim imenom / star. lažni denar ponarejen
arhit. lažno okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno ; jezikosl. lažni prijatelj beseda ali besedna zveza, ki ima v drugem jeziku enako ali podobno izrazno podobo, a drugačen pomen

láži... predpona v sestavljenkah ( ȃ )
nanašajoč se na lažen: lažidemokracija ; lažiznanstven

lážibóg m , mn. lážibogôvi; im., tož. dv. lážibogôva in lážibogá ( ȃ-ọ̑ )
ekspr., za kristjane poganski bog: kip lažiboga

lážidemokracíja -e ž ( ȃ-ȋ )
ekspr. kar je le po videzu, na zunaj demokracija: svet lažidemokracije / publ. položaj lažidemokracij

lážidemokrát -a m ( ȃ-ȃ )
ekspr. kdor v resnici ni demokrat, čeprav se kot tak kaže: spor med fašisti in lažidemokrati

lážimarksístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ekspr. ki je le po videzu, na zunaj marksističen: lažimarksistična sociologija

lážimodriján -a m ( ȃ-ȃ )
ekspr. kdor v resnici ni modrijan, čeprav se kot tak kaže: ne verjemi tem lažimodrijanom

lažírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
šport. žarg., navadno v zvezi s tekma s podkupovanjem, dogovarjanjem zagotoviti določen izid: bil je kaznovan, ker je lažiral tekmo

láživéda -e ž ( ȃ-ẹ́ )
ekspr. kar je le po videzu, na zunaj veda: veda in laživeda

lážiznánost -i ž ( ȃ-á )
ekspr. kar je le po videzu, na zunaj znanost: obsoditi lažiznanost

lážiznánstven -a -o prid. ( ȃ-ȃ )
ekspr. ki je le po videzu, na zunaj znanstven: lažiznanstvena metoda

lážji -a -e prid. ( ȃ )
1. primernik od lahek: ta kovček je precej lažji ; olje je lažje kakor voda, od vode / današnja naloga je nekoliko lažja, toda daljša / zdaj je njegovo življenje lažje
2. v katerem osnovna značilnost nastopa v manjši stopnji: pri nesreči je dobil lažje poškodbe ; lažje obolenje / lažji ranjenci prim. lahek

lažník -a m ( í )
star. lažnivec : kdor to trdi, je lažnik

lažnív -a -o prid. ( ī í )
1. ki (rad) laže: lažniv otrok ; vem, da je lažniva / ekspr. lažniv jezik / ekspr. kakšen lažnivi kljukec si
// ki vsebuje laž, neresnico: lažnive besede ; lažnive izpovedi prič ; širiti lažnive vesti
2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam; lažen : njegov patriotizem je lažniv ; lažniva morala, prijaznost
// star. ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažnivi prijatelji

lažnívček -čka m ( ȋ )
ekspr. manjšalnica od lažnivec: tole pa ni res, ti lažnivček

lažnívec -vca m ( ȋ )
kdor (rad) laže: ne verjemi mu, lažnivec je / kot psovka molči, lažnivec

lažnívka -e ž ( ȋ )
ženska, ki (rada) laže: ne verjamem ji, ker je lažnivka

lažnívost -i ž ( í )
lastnost, značilnost lažnivega človeka: končno je spoznal lažnivost teh ljudi / boj proti lažnivosti / ekspr. lažnivost sreče lažnost

lážnost -i ž ( á )
lastnost, značilnost lažnega: lažnost ovadbe / lažnost njegove morale / pisatelj dosledno biča vsakršno lažnost

LCD -ja in -- [ elcẹdé -êja ] m ( ẹ̑ ȇ ) krat.
tanek, ploščat zaslon, ki prikazuje sliko s pomočjo tekočih kristalov: podatki so se izpisovali na velikem LCD-ju ; računalnik z LCD-jem ; LCD, bralnik in zvočniki / barvni LCD ; prvi del zloženk: LCD-zaslon ; LCD-prikazovalnik ; LCD-televizor ; LCD-zaslon

1 in le vez. ( ȅ )
v protivnem priredju za omejevanje: govori lepo, le malo pretiho / elipt. vlaki prihajajo, le da z zamudo / naj gre, le bojim se, da bo prepozno vendar

2 člen. ( ȅ )
1. izraža omejenost na navedeno: to je le osnutek zakona ; vzemi, pa le en kos ; ekspr. eno uro le daj mir ; ni ga udaril, le nahrulil ga je / vsem se je priljubil, ne le domačim ; mika ga ne le denar, ampak tudi čast ; nima le hiše, ampak tudi vrt / elipt.: le škoda, da ni zakurjeno ; sreča le, da ni pil
// izraža popolno omejenost na navedeno dejanje; samo : jaz se le čudim, da ji ni ušel ; brez moči si in lahko le gledaš, kako vse razpada / hoče le jesti in jesti
2. navadno v zvezi s pa krepi nasprotje s prej povedanim: vsega imajo, pa le niso srečni ; ne bom igral, gledal bom pa le
// izraža nepričakovanost trditve: nazadnje je le priznal, da se je zmotil ; sem pa le radoveden, kdo bo zdržal ; če premislimo, si le visoko prišel / otrok je le otrok, mora se igrati ; če pa le vztrajate, ga bom poklical
// v zvezi le da za omejevanje prej povedanega: tudi v naši tovarni imamo iznajditelje, le da premalo
3. navadno v zvezi s če poudarja pogojenost: plačal bi, če bi le mogel ; če le sliši korak, že zalaja / tam nekaj pomeniš le, če imaš denar
napravi kar tako, da je le samo zaradi videza
4. za oziralnimi zaimki ali prislovi poudarja poljubnost, posplošenost: kdor le more, gre v mesto ; ostani tam, kolikor se le da dolgo / to je služba, kakor si je le moreš želeti
5. z vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: le kaj si bo mislil o nas? le kje boš dobil zdaj zdravnika? le zakaj je ni v službo? kaj le pomeni ta molk?
6. izraža spodbudo, poziv: le čakaj, te že ujamem ; le nič ne jokaj / le začnimo / naj se le norčuje, saj se ne bo dolgo / elipt.: le počasi ; le brez skrbi ; ostani, le, če se ti ljubi
7. elipt., v zvezi z da, če izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost: da ste le zdravi ; da se le more tako sprenevedati ; če le ni kaj hujšega
// izraža ukaz, željo: da te le ni sram ; če bi se le dalo kam skriti
8. navadno v zvezi kot le izraža visoko stopnjo: zvit je kot le kaj ; prijazen je bil kot le kdaj ; podjetje je trdno kot le malokatero

le 3 členica, piše se z vezajem
1. publ. za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka: nekateri rodovi so se razvili v poljedelce, drugi v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve / iz štirih članov uprave so število le-teh zmanjšali zgolj na dva
2. star. za poudarjanje kazalnega zaimka ali prislova sploh: imel je samo še mater, le-ta pa je bila že priletna ; pojdi le-sem sem(le) ; šel je k morju, od le-tam pa v hribe tam ; le-tu ne bomo varni tu(le)

le 4 členica, za kazalnimi zaimki ali prislovi, piše se skupaj, prim. edinole , onile , semle , takole , tale , zdajle ipd.

leacril in leakríl -a [ leakríl ] m ( ȋ )
tekst. poliakrilnitrilno vlakno italijanske proizvodnje: navitek leacrila
// tkanina iz teh vlaken: zavese iz leacrila

leader ipd. gl. lider ipd.

leakril gl. leacril

leasing ipd. gl. lizing ipd.

leasingodajalec gl. lizingodajalec

leasingojemalec gl. lizingojemalec

lebdênje -a s ( é )
glagolnik od lebdeti: lebdenje kapljic tekočine v plinu / lebdenje v vesolju

lebdéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: plankton lebdi v morju ; prah lebdi v zraku ; nad poljem lebdi lahna meglica / astronavt lebdi v vesoljski kabini ; postovka lebdi nad njivami ; pren., knjiž. jesensko razpoloženje je lebdelo nad pokrajino ; nasmeh mu lebdi okoli ust
2. knjiž. biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: materin obraz je lebdel v njegovi duši / pred duhom, pred očmi mu lebdi ideal svobode

leblájtar -ja [ tudi ləblajtar ] m ( á )
nav. slabš., nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže: leblajtarji so prežali na tihotapce
// mitničar : preden je zapeljal v mesto, je moral plačati leblajtarju

léca -e ž ( ẹ́ )
star. prižnica : iti na leco ; pridigar na leci
star. v nedeljo so ju vrgli z lece bila sta oklicana, na oklicih

lécati se -am se nedov. ( ẹ̄ )
nar. vzhodno pretegovati se, stegovati se: na vse mogoče načine se leca in zvija / kopalci se lecajo po pesku

lecitín -a m ( ȋ )
biol., kem. lipid, ki vsebuje fosfor in holin: lecitin deluje kot poživilo ; lecitin v možganih, v rumenjaku

léct -a m ( ẹ̄ )
pobarvano pecivo v obliki figur z okraski: kupiti otroku lecta ; stojnice z lectom / konjiček, srce iz lecta

léctar -ja m ( ẹ̄ )
izdelovalec ali prodajalec lecta: lectarji so že postavili stojnice

léctarica -e ž ( ẹ̄ )
izdelovalka ali prodajalka lecta: fant ji je pri lectarici kupil veliko srce z napisom

léctarski -a -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na lectarje: lectarski izdelki / lectarska obrt / lectarske stojnice / ekspr. njihov okus je lectarski

léctarstvo -a s ( ẹ̄ )
lectarska obrt: opisati razvoj lectarstva / razstava lectarstva lectarskih izdelkov, priprav

léctov -a -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na lect: lectov piškot / lectovo srce

léča -e ž ( ẹ́ )
1. prozorno telo, ki ga omejujeta dve ali ena kriva ploskev: brusiti, razbiti lečo ; debela leča ; močna leča daljnogleda ; steklo za leče / očalne leče ; pomanjševalne, povečevalne leče ; sistem leč lečje / pog. posodi mi lečo povečevalno steklo, lupo ; pren., knjiž. presojati kaj skozi lečo svojih nazorov
// anat. prozorni del zrkla za šarenico, ki s spreminjanjem debeline zbira svetlobo na mrežnici: poškodovati si lečo ; napake leče / očesna leča
2. kulturna rastlina z vijoličastimi cveti in majhnimi stroki ali njeni sadovi: izbirati, kuhati lečo ; krožnik leče
bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu
bot. vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna ; fiz. elektronska leča priprava za zbiranje, razprševanje curka elektronov ; konkavne ali razpršilne leče ki so ob robu debelejše kot na sredini ; konveksne ali zbiralne leče ki so ob robu tanjše kot na sredini ; gorišče leče ; fot. časovna leča del filmske kamere za omogočanje hitrega zaporedja posnetkov, ki jih projekcija pokaže v počasnem tempu ; dostavna leča s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva ; nastavljalna ali naravnalna leča pri zrcalnem fotografskem aparatu, s katero se naravna ostrina slike na medlici ; petr. leča plast kamnine ali rude, ki ima obliko leče

léčast -a -o prid. ( ẹ́ )
podoben leči: lečasto jedro / tvorba lečaste oblike
teh. lečasta glava vijaka

léčen 1 -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lečo: lečna izboklina / lečna odprtina / lečna tvarina / lečna juha

léčen 2 -čna -o prid. ( ẹ̄ )
star. zdravilen : lečna zelišča

lečén 3 -a -o prid. ( ẹ̑ )
v zvezi koren lečen , po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati koren lečen ; pren., knjiž. družba je menila, da je našla koren lečen za to zlo

léči 1 léžem dov. , lézi lézite; légel lêgla; nam. léč in lèč ( ẹ́ ẹ̑ )
1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: legel je in zaspal ; razgrnil je plašč po tleh in legel ; leči na posteljo, v travo ; leči v senco ; utrujen leči ; leči na hrbet, vznak / pes je ubogljivo legel / kot ukaz psu lezi
// namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: pozno je že, legel bom ; zjutraj je bila bolj trudna kot zvečer, ko je legla / legel je po polnoči šel spat ; nar. dajati otroke leč spat / star. leči spat iti spat
// namestiti se, spraviti se v (pretežno) tak položaj zaradi bolezni: legel je pred tremi tedni / ekspr. legel je in umrl zbolel, obolel
2. knjiž. imeti spolni odnos: ni legel k njej iz ljubezni ; leči s fantom
3. s prislovnim določilom namestiti se, razprostreti se na površini: prah je legel na pohištvo / dolge trepalnice so ji legle čez oči / gosti delci v tekočini ležejo na dno se usedejo
4. knjiž., s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: oblaki so legli čez nebo ; sence so legle na ulico / megla je legla na polje
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je legel mrak ; ko je legla noč, so se utaborili ko se je znočilo / mir je legel na pokrajino ; pren. bridek molk je legel med njiju ; na dušo ji je legla žalost
5. knjiž., s prislovnim določilom postati opazen, viden: grenkoba, trpkost mu je legla na obraz ; nasmeh mu je legel na ustnice / prijazen izraz je legel na njegovo lice
6. preh., v zvezi z na povzročiti slabo duševno ali telesno počutje: leta so legla nanj s svojo težo ; vsi ti dogodki so moreče legli nanje ; brezoseb. težko je leglo nanj
star. v nekaj dneh bo legla rodila ; knjiž. sen jim je legel na oči zaspali so ; knjiž. sonce je že leglo na strehe je začelo sijati na strehe ; vznes. zdaj je legel k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo še zadnji prijatelj umrl

léči 2 léžem nedov. , lézi lézite; légel lêgla; nam. léč in lèč ( ẹ́ ẹ̑ )
v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja: samica leže jajčeca ; leči jajčeca v travo / nekatere živali ležejo jajčeca, druge rodijo žive mladiče / kokoši ležejo jajca nesejo
nar. koklja leže enaindvajset dni vali

lečílen -lna -o prid. ( ȋ )
star. zdravilen : lečilna pijača / lečilna moč rastline

léčin -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na leča 2; lečen 1 : lečin pire ; lečina juha, enolončnica ; lečina solata

léčiti -im nedov. ( ẹ́ ẹ̑ )
star. zdraviti : lečiti bolnika ; dolgo se je lečil v bolnišnici / lečiti jetiko, rano / lečiti rane, ki jih je povzročila vojna

léčje -a s ( ẹ̑ )
fiz. skupina ali sistem leč: lečje v fotografskem aparatu, mikroskopu

léčnik -a m ( ẹ̑ )
zastar. zdravnik : poklicati lečnika k bolniku

lečúha -e ž ( ū )
nar. zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v kobulih; ženikelj

LÉD tudi léd -- ž ( ẹ̑ ) elektr., krat.
dioda, ki ob prevajanju električnega toka sveti; svetleča dioda : pri vožnji na plin svetijo zelene LED ; prvi del zloženk: LED-bliskavica ; LED-osvetlitev ; LED-svetilo / LED-dioda

léd tudi -a m ( ẹ̑ )
1. voda v trdnem stanju: led se dela, taja ; dati v kozarec košček ledu ; njena zadržanost se je tajala kakor led na soncu ; noge imam kot led zelo hladne ; ta človek je hladen kot led ; roka je mrzla kot led / ledeniški led ; umetni led ; večni led ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr., z oslabljenim pomenom led nezaupanja se je začel počasi tajati ; pren., ekspr. po letu 1848 se je na Slovenskem začel tajati led
// ledena ploskev, plast: led je še pretanek, da bi nas držal ; led se lomi, poka ; led na jezeru se je udrl ; prebil je led, da bi lovil ribe ; na ledu mu je spodrsnilo ; drsati se po ledu ; pokrit z ledom ; debel, gladek, tanek led / hokej na ledu ; plesna revija na ledu / mn., knjiž. previsni ledovi
2. knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: v njegovih prsih je led ; led srca
ekspr. led je bil prebit začetne težave, ovire so bile odpravljene ; pog. deni steklenico piva na led v posodo, prostor z ledom, da se ohladi ; knjiž., ekspr. črni oblaki nosijo pogubni led točo ; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti ; ekspr. speljati koga na led prevarati, ukaniti ga ; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom ; (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen ; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno ; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden
gastr. led zmes sladkorja in drugih primesi za oblivanje peciva; glazura ; šport. jadranje na ledu šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu ; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju

ledár -ja m ( á )
nekdaj kdor prodaja ali razvaža led:

ledárna -e ž ( ȃ )
obrat, prostor za izdelavo ledu: ledarna v klavnici / montirati kompresorje v ledarni pri umetnem drsališču

léden 1 -dna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na led: ledna debelina / ledna voda curlja v kotanjo
alp. ledni klin klin za zabijanje v led pri plezanju ; ledno kladivo ; šport. ledni stadion stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu ; zool. severni ali ledni kit

léden 2 -dna -o prid. ( ẹ̑ )
zastar. ledven : ledno območje telesa

ledén 3 -a -o prid. ( ẹ̑ )
1. ki je iz ledu: sneg je bil pokrit z ledenimi kristali ; ledena ploskev stadiona ; ledene plošče na reki ; na vodi se dela ledena skorja / ledena gora velika gmota ledu, plavajoča po morju ; ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah ; od streh visijo ledene sveče podolgovate tvorbe iz ledu / knjiž., ekspr. ladja se je komaj rešila iz ledenega objema
// pokrit z ledom: spodrsniti na ledeni cesti ; smučišče je ledeno
2. nav. ekspr. ki ima zelo nizko temperaturo: leden curek vode ; voda je ledena / njene roke so ledene / Severno ledeno morje
// ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza: ledena burja ; pozimi je njegova soba ledena / leden pot mu je stopil na čelo
3. ekspr. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: odgovoriti z ledenim glasom ; iti z ledenim obrazom mimo ; ošvrkniti z ledenim pogledom ; doživeti leden sprejem ; ledene besede / odnosi med njima so ledeni
4. ekspr. ki se sploh ne da vplivati čustvom: to je leden človek ; prosili so jo, pa je ostala ledena / ukrepati z ledenim mirom ; njeno ledeno srce
// ki sploh ne izraža čustev: nobena mišica se ni zganila na njegovem ledenem obrazu ; pogledati z ledenimi očmi
5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: leden mraz je nastopil / leden obup, strah ; to ga navdaja z ledeno grozo
ledeni možje ali ledeni svetniki čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij
agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk ; gastr. ledena bomba slaščica v obliki bombe iz sladoleda ; ledena kava kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane ; geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta ; geol. ledena doba starejša doba kvartarja ; šport. ledeni stadion ledni stadion

ledénec -nca m ( ẹ̄ )
knjiž. sladkor v velikih prosojnih kristalih; kandis : hrustati ledenec ; košček ledenca

ledenéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. knjiž. spreminjati se v led; zmrzovati : voda ledeni
// prekrivati se z ledom: cesta, drevje ledeni
2. ekspr. postajati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je ledenela
3. ekspr. čutiti velik strah, grozo: jetniki so ledeneli ob paznikovem divjanju / ljudem je ledenela kri po žilah ; srce ji ledeni, ko to posluša

ledeníca -e ž ( í )
1. shramba, stavba za led: voziti led v ledenico ; streslo ga je, kot bi bil v ledenici
// nekdaj manjši prostor ali naprava z ledom za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil: pod stopnicami je stala stara ledenica / nar. dati meso v ledenico v hladilnik
2. geogr. kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta: planota s prepadi in ledenicami
3. ekspr. ledeno mrzla voda, zlasti ob izviru: piti ledenico
ekspr. moja soba je prava ledenica v njej je zelo mrzlo

ledeník -a m ( í )
iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol: ledenik se topi ; alpinisti prečkajo ledenik ; snežišča in ledeniki / dolinski, gorski ledeniki
geogr. čelo ledenika spodnji konec

ledeníški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ledenik: ledeniške razpoke ; ledeniško delovanje / obširen ledeniški svet
alp. ledeniške dereze dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu ; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika ; ledeniški potok potok, ki teče izpod ledenika ; ledeniška dolina dolina, ki jo je izoblikoval ledenik ; ledeniško jezero jezero, nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik

ledeníti -ím nedov. ( ī í )
1. knjiž. spreminjati v led: ledeniti tekočino ; pren., ekspr. nečloveške razmere so mu začele ledeniti srce in čustva
2. ekspr. delati kaj zelo hladno, mrzlo: oster veter mu ledeni roke
3. ekspr., v zvezi s kri, srce povzročati velik strah, grozo: kriki mu ledenijo kri ; strašni prizori so ji ledenili srce

ledenják -a m ( á )
knjiž. ledenik : sonce se slepeče odbija od ledenjakov
nar. ledenjaki ledeni možje

ledénka -e ž ( ẹ̄ )
vrtn., navadno v zvezi ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi: gojiti ljubljansko ledenko
bot. želatinasta ledenka užitna belkasta zdrizasta goba, ki raste na štorih iglavcev, Pseudohydnum gelatinosum

ledenodôben -bna -o prid. ( ó ō )
nanašajoč se na ledeno dobo: ledenodobne usedline ; ledenodobne živali
antr. ledenodobni človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah

ledénost -i ž ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: ledenost v njegovih besedah

ledi gl. lady

lédica -e ž ( ẹ̑ ) elektr. žarg.
svetleča dioda [LED] : ko je disk mlel podatke, je ledica stalno utripala ; ledice na armaturni plošči ; svetilka z modrimi ledicami

lédik tudi lédig -- prid. ( ẹ́ )
nižje pog. neporočen , samski : on je še ledik

ledína -e ž ( í )
1. neobdelana zemlja: kopati, orati ledino ; krčenje ledine / neobdelana ledina ; pren., ekspr. v tej stroki je povsod še trda ledina ; orati ledino kritike, v kritiki
// opuščena, s travo zarasla njiva: kjer je nekoč raslo žito, je zdaj ledina ; visoka trava na ledinah / pustil je zemljo v ledino ni je več obdeloval
2. star. s travo porasel svet: ledine so že zelene

ledínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ledino: ljudje so se izselili in svet je kmalu postal ledinski in gozdnat
jezikosl. ledinsko ime ime njive, travnika, gozda

ledírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. poškodovati , raniti : oster pesek je pri padcu lediral kožo

ledíšče -a s ( í )
1. knjiž. kraj, prostor, pokrit z ledom: plezati čez skale in ledišča ; strmo ledišče / antarktična ledišča / na ledišču je vse pripravljeno za tekmovanje na drsališču
2. fiz. temperatura, pri kateri se ob navadnem tlaku tali led: ohladiti do ledišča ; ledišče [0 °C] in vrelišče

lédje -a s ( ẹ́ )
nav. mn. del hrbta tik pod pasom ob ledvicah: policist z gumijevko ob ledjih ; bolečine v ledjih / kamen je psu priletel v ledja / pogledala ga je, on pa ji je molče obrnil ledja obrnil se je tako, da je videla njegovo hrbtno stran / pokriti si ledja
star. zvil je predpasnik in si ga pripel okrog ledij okrog pasu

lédnica -e ž ( ẹ̑ )
anat. ploščata parna kost medenice za oporo črevesja; črevnica : lednica in sednica

ledník -a m ( í )
star. ledenik : iti čez lednik

ledolomílec -lca [ tudi ledolomiu̯ca ] m ( ȋ )
ladja za odpiranje plovnih poti po (deloma) zamrznjeni vodi: ledolomilci v Severnem ledenem morju

ledomát -a m ( ȃ )
električna naprava za izdelavo ledenih kock: hladilnik z ledomatom

ledôvje -a s ( ȏ )
velika količina ledu, led: na senčni strani gorske stene se grmadi ledovje ; ledovje na reki poka ; ledovje ob tečaju

lédven -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na ledje: pri padcu si je poškodoval desni ledveni del ; ledvene mišice / ledvene bolečine zaradi ledvičnih bolezni / moški tega plemena nosijo ledvena oblačila / odreti križni in ledveni del zaklane živali / zastar. ledvena pečenka ledvična pečenka
anat. ledvena vretenca vretenca med prsnimi in križnimi vretenci ; med. ledveni usek nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago

ledvíca -e ž ( í )
nav. mn. parni organ v trebušni votlini, ki odstranjuje iz krvi sečne snovi in jih izloča v obliki seča: izrezati ledvico ; funkcija, vnetje ledvic ; biti bolan na ledvicah / kupiti telečje ledvice / svinjske ledvice v omaki
med. presaditi ledvico ; umetna ledvica naprava, ki opravlja funkcije ledvice zunaj telesa

ledvíčast -a -o prid. ( í )
podoben ledvici: ledvičasti gomolji / ledvičasta oblika
bot. ledvičasti list ; zool. ledvičasti škržek potočna školjka, ki daje bisere, Unio reniformis

ledvíčen -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ledvico: ledvično tkivo / ledvično vnetje ; med. žarg. ledvična dieta dieta za bolne na ledvicah
anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč ; ledvične čašice lijakaste votlinice v ledvični sredici ; ledvična sredica notranji del ledvice ; gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa ; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču

ledvíčka -e ž ( í )
nav. ekspr. manjšalnica od ledvica: kupiti svinjsko ledvičko / ledvičke v omaki
med. ledvici podobna posoda, ki se uporablja pri negi bolnikov

léga 1 -e ž ( ẹ́ )
1. način, kako je kaj nameščeno glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnjo lego ; hraniti steklenice v ležeči legi ; pokončna, vodoravna lega ; lega dlačic na tkanini / mišice držijo lobanjo v potrebni legi / železniški signal je v legi Stoj
// način, kako je kaj vodoravno nameščeno: spremenila je lego, ker ji je postalo neudobno ; namestil se je v primerno lego ; knjiž. levostranska lega v spanju / pri taki poškodbi je nujna lega na hrbtu, vznak
2. navadno s prilastkom kar izraža prostorski odnos česa do česa drugega: centralna lega trga ; odročna lega vasi ; otoška lega države ; dominantna lega stavbe ; medsebojna lega / določiti lego točke v ravnini ; ugotoviti lego ladje, letala / lega organa v organizmu / učenci ugotavljajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžino
3. s prilastkom, z oslabljenim pomenom kraj, prostor z značilnostmi, kot jih določa pridevnik: po sončnih legah je sneg že skopnel ; v zavetni legi je toplo v zavetju ; publ.: v višjih legah je zapadel sneg ; v severnih zemljepisnih legah je življenje trdo v deželah, krajih na severu / imeti lego soba ima severno lego je obrnjena, usmerjena proti severu ; kraj ima slikovito lego ; njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu / nekatere vinogradniške lege niso več zasajene s trto za vinogradništvo primerna zemljišča
4. tram, na katerem kaj sloni, leži: lege pri mostičku so trhle ; leseni pod na legah / hrastove lege
// lesena podloga za sode v kleti: sesti na lego zraven soda ; valiti sod na lege
5. glasb., navadno s prilastkom območje ali del območja človeškega glasu, instrumenta: igrati violončelo v nizki legi ; pevčev glas je v vseh legah izenačen / altovska, basovska lega / pevka ne more več zapeti tonov v visoki legi ; pren., knjiž. čustvena lega pripovedi
// položaj leve roke pri prijemih na godalih in brenkalih: violinska igra zahteva od levice menjavo leg / prva, sedma lega
6. star. plast 3 : med posameznimi legami sadja je lesna volna
pog. avtomobil ima dobro lego na cesti ga ne zanaša na ovinkih, pri hitri vožnji ; knjiž. v razburjenju je zašla v višjo lego začela govoriti z višjim glasom ; knjiž. govoriti v nizki z nizkim , v tenorski legi z visokim glasom
fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine ; labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi ; ravnovesna lega v kateri telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila ; stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi ; grad. kapna lega tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov ; slemenska lega tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov ; vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov ; jezikosl. lega jezika pri izgovoru ; med. glavična lega ploda v maternici lega z glavo navzdol ; strojn. mrtva lega pri kateri sta ojnica in ročica batnega stroja v eni črti ; trg. lega deset pol papirja

léga 2 -e ž ( ẹ́ )
glagolnik od leči 2 : lega jajc in valjenje / piščanci ene lege enega gnezda

legácija -e ž ( á )
polit. diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od veleposlaništva; poslaništvo : osebje legacije

legacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na legacijo: legacijsko osebje / legacijski svetnik

legálen -lna -o prid. ( ȃ )
1. ki je v skladu z zakoni, predpisi, zakonit: legalno delovanje društva ; legalno trgovanje / doseči kaj po legalni poti
// z zakonom priznan ali dovoljen: stranka je legalna / predsednik legalne vlade / šalj. ali je to tvoj legalni zaročenec
2. knjiž. nanašajoč se na zakon; zakonski 2 : študirati legalni osnutek ; legalna definicija

legalíst -a m ( ȋ )
knjiž. kdor se pretirano ravna po zakonih, predpisih: velik legalist je, manjka mu prožnosti

legalitéta -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. zakonitost , legalnost : pri svojem delu vselej spoštuje legaliteto / njegovo ravnanje ne temelji na legaliteti / legaliteta gibanja

legalizácija -e ž ( á )
glagolnik od legalizirati: nasprotovati legalizaciji splava ; legalizacija stranke / to je legalizacija samovolje / legalizacija podpisa

legalízem -zma m ( ī )
dosledno, strogo upoštevanje pravne zakonodaje: fanatični, togi legalizem ; bitka za doslednost in legalizem

legalizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. z zakonom dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano, uzakoniti: legalizirati splav
// dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano sploh: dopuščati napake in jih s tem legalizirati ; ta praksa se zdaj legalizira
// spraviti v sklad z zakoni, predpisi: legalizirati svojo posest orožja ; končno sta legalizirala svoje skupno življenje
2. knjiž. uradno potrditi, overoviti: legalizirati listino ; pri sodišču legalizirati podpise na pogodbi

legálnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost legalnega, zakonitost: legalnost delovanja, postopka / spor med vestjo in legalnostjo

légar -ja m ( ẹ̄ )
star. (trebušni) tifus, pegavica: umreti za legarjem / pegasti, trebušni legar

legát 1 -a m ( ȃ )
1. rel. papežev odposlanec na kaki veliki verski prireditvi: legat na evharističnem kongresu ; sprejem legata / papežev legat
2. pri starih Rimljanih pooblaščenec, odposlanec, namestnik v vojaških ali upravnih zadevah:

legát 2 -a m ( ȃ )
pravn. kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča, volilo: izplačati legate ; zapustiti velik legat dijaškemu domu
// odredba, določilo o tem v oporoki: to vsoto je dobil na podlagi legata

legát 3 -a m ( ȃ )
zool. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; čebelar 1 :

légati -am nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: vojaki so legali in vstajali ; legati v posteljo ; poleti rad lega v senco
// knjiž. hoditi spat: navajen je, da pozno lega / star. poleti so trudni legali spat
// knjiž. zbolevati , obolevati : ljudje so še vedno legali in celo umirali
2. knjiž. imeti spolne odnose: pijan je legal k njej
3. s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini: prah lega na travo ob cesti in jo duši
4. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, nastopati na površini: na dolino so začele legati dolge sence / megla je legala na jezero
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč lega (na pokrajino) / mir lega na zemljo ; pren. čuden hlad mu lega v srce ; težka mora lega na ljudi ; na dušo mu legajo skrbi
5. knjiž., s prislovnim določilom postajati opazen, viden: na obraz ji lega rdečica
knjiž. sonce je legalo k počitku zahajalo ; knjiž. spanec ji lega na oči postaja zaspana ; brezoseb., knjiž. lega jim na pljuča, zato kašljajo duši jih ; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje

legáto prisl. ( ȃ )
glasb., označba za način izvajanja vezano : igrati legato

legén tudi lêgen -éna m ( ẹ̑; é ẹ́ )
zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: iz gozda se sliši klic legena

legénda -e ž ( ẹ̑ )
1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki: brati, poslušati legende ; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja
2. knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh: ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami ; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan ; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku
// nav. ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to niso legende, ampak dejstva
3. ekspr., navadno v povedni rabi kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje: hrabri bojevnik je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda
Matija Gubec je že prešel v legendo je postal legendaren
4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami
5. num. napis (na novcu, pečatu): spremeniti legendo pečata

legendáren -rna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na legenda 1: dramsko delo po legendarnih motivih / legendarne in mitološke pesmi
2. ki v resnici ne obstaja ali ni tako slaven, kot se o njem pripoveduje: legendarni kralj Matjaž ; legendarni vitezi srednjeveških romanov
3. ekspr. ki vzbuja občudovanje, zlasti zaradi junaštva: legendarni Pohorski bataljon ; legendarni junaki iz osvobodilnih bojev ; borec za pravico je postal legendarna osebnost / legendarna bitka ; njegovo legendarno junaštvo

legendárnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost legendarnega: legendarnost motiva / prikazovati legendarnost bojev s sovražnikom / narodne junake je ljudstvo obdalo z legendarnostjo

legénden -dna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na legendo: zbirati legendno blago / legendno občutje

lèghórn -- prid. ( ȅ-ọ́ )
vet., v zvezah: leghorn kokoš kokoš leghorn pasme ; leghorn pasma pasma lahke kokoši bele barve, ki se goji zaradi jajc

lèghórnka -e ž ( ȅ-ọ́ )
pog. kokoš leghorn pasme: rediti leghornke

légica -e ž ( ẹ̑ ) nav. mn., pog.
vsak od elementov igrače v obliki kock, kvadrov za sestavljanje, oblikovanje poljubnega predmeta; lego kocka : najraje se igra z legicami ; sestavljenke in legice

lêgice -gic ž mn. ( ȇ )
hlačne nogavice brez stopala: nositi legice ; črne, enobarvne, vzorčaste legice ; usnjene legice ; kavbojke, škornji in legice

légija -e ž ( ẹ́ )
1. pri starih Rimljanih osnovna vojaška enota, približno 5000 mož: poveljnik zmagovite legije / rimske legije
2. navadno s prilastkom, v nekaterih državah vojaška enota za posebne namene, sestavljena iz prostovoljcev ali najetih vojakov: ustanoviti legijo / češka legija v prvi svetovni vojni ; tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev
// ekspr. vojaška enota sploh: pohod fašističnih legij proti Jugoslaviji
3. knjiž., ekspr., z rodilnikom velika množina: legije komarjev se dvigajo iz močvirja ; legija oboževalcev / legija črtic
križec častne legije ali legije časti francosko odlikovanje za civilne in vojaške zasluge

legijón -a m ( ọ̑ )
ekspr. velika množica: legijoni so šli za njim
// z rodilnikom velika množina: legijon mravelj napada vsiljivca ; legijoni padlih in ranjenih / problemov je legijon zelo veliko

légijski -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na legija 1, 2: legijski tabor / legijski komandant

legionár -ja m ( á )
pripadnik legije 1, 2: težko oboroženi rimski legionarji / poljski legionarji v prvi svetovni vojni ; legionar tujske legije

legionárski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na legionarje: legionarska vojska / legionarski boji

legionéla -e ž ( ẹ̑ )
bakterija Legionella pneumophila: v vodovodnem omrežju so ugotovili povišano vrednost legionele ; ukrepi proti legioneli ; okužba z legionelo / bakterija legionela

legionelóza -e ž ( ọ̑ ) med.
bolezen, ki jo povzroča bakterija legionela: izbruh, epidemija legioneloze ; v slovenskih bolnišnicah je razmeroma malo primerov legioneloze ; sum na legionelozo ; bolnik z legionelozo

legíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od legirati: legiranje jekla / legiranje juhe

legírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. metal. kovini ali zlitini dodati kak drug element: legirati jeklo ; legirati aluminij s silicijem
2. gastr. dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša, vezati: legirati juho

legislatíva -e ž ( ȋ ) pravn.
1. pravica do izdajanja zakonov; zakonodajna oblast 1 : državni zbor ima legislativo
2. telo, ki ima zakonodajno oblast; zakonodajno telo : delo legislative
3. zakonodaja : legislativa s premoženjskega področja

legislatíven -vna -o prid. ( ȋ )
pravn. zakonodajen : legislativni dokumenti / legislativna oblast

legislatúra -e ž ( ȗ ) pravn.
1. doba, za katero je zakonodajno telo izvoljeno, sklic: ob koncu legislature
2. zakonodaja

legíst -a m ( ȋ )
nekdaj strokovnjak za civilno pravo: legisti in kanonisti

legitimácija -e ž ( á )
1. potrdilo v obliki kartončka, knjižice ali magnetne kartice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica: nimam pri sebi legitimacije ; izdati komu legitimacijo ; na zahtevo pokazati legitimacijo / policist je zahteval od njega legitimacijo zahteval, da pokaže legitimacijo ; nalepiti fotografijo v legitimacijo / članska, novinarska, sindikalna legitimacija ; osebna legitimacija ki dokazuje istovetnost osebe; osebna izkaznica ; pren. kultura je legitimacija, ki omogoča vstop med evropske narode
2. publ. usposobljenost , upravičenost , pravica : za to službo nima potrebne legitimacije ; zaradi prestopka je izgubil legitimacijo, da zastopa svoje društvo ; človek s tako znanstveno legitimacijo ima dostop na vse univerze
pravn. aktivna legitimacija upravičenost biti tožnik ; pasivna legitimacija upravičenost biti toženec ; legitimacija otroka nekdaj pozakonjenje, pozakonitev

legitimacíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od legitimacija: imeti legitimacijske listine v redu

legitímen -mna -o prid. ( ȋ )
1. osnovan na pravu, zlasti na zakonu, zakonit: legitimna vlada / legitimni predstavniki ljudstva / legitimni dedič ; pren. fantastika je legitimni otrok fantazije
2. nav. ekspr. ki je v skladu s splošno veljavnimi pravicami, normami: ta odgovor je moja legitimna obramba
3. ki izvira iz veljavne zakonske zveze, zakonski: legitimni sin / legitimna žena

legitimíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od legitimirati: obvezno legitimiranje pri prevzemu denarja / formalnosti pri legitimiranju in adoptiranju

legitimírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. zahtevati od koga, da dokaže, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost: policist ga je legitimiral
2. knjiž. napraviti, da kaj postane legitimno: legitimirati svojo oblast
pravn. legitimirati otroka pozakoniti

legitimíst -a m ( ȋ )
zgod. pristaš legitimizma: politično je bil legitimist

legitimístičen -čna -o ( í )
pridevnik od legitimizem: legitimistična miselnost

legitimitéta -e ž ( ẹ̑ )
upravičenost, temelječa na pravni podlagi: sistem daje legitimiteto konkretnim odločitvam ; jemati komu politično legitimiteto ; visoka stopnja demokratične, pravne legitimitete

legitimízem -zma m ( ī )
zgod. nazor, da ima vladar nedotakljivo pravico do prestola: biti zagovornik legitimizma
// nazor, da je obstoječa politična ureditev v monarhiji nedotakljiva: legitimizem ni upošteval vedno bolj perečega narodnostnega vprašanja v Avstro-Ogrski

legitímnost -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost legitimnega: legitimnost predstavnikov

lêglo -a s ( é )
1. knjiž., navadno s prilastkom istočasno skoteni mladiči; gnezdo : rejec psov ni bil zadovoljen s prevelikim leglom ; uničiti leglo miši ; prodati vse leglo prašičkov / kupiti mladiča iz pomladanskega legla
// gnezdo , ležišče : zaslediti zajčevo leglo ; zbežati v svoje leglo
2. kotitev : skrbeti za psico v času legla
3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in od koder se širi: močvirja so legla malarije ; bolezensko leglo ; leglo okužb / slabš.: zanemarjena predmestja so legla zločinov ; uničiti leglo anarhije
4. zool. organ nekaterih žuželk za odlaganje jajčec: zelena kobilica odlaga jajčeca z leglom v zemljo

légnar -ja m ( ẹ́ )
1. lesena podloga za sode v kleti; lega 1 : položiti sod na legnarje ; hrastovi legnarji
2. vsak od dveh poševno ležečih tramov za nakladanje, razkladanje težkih predmetov: spuščati hlode, sod s tovornjaka po legnarjih
// vsak od dveh vzporednih tramov na vozu, kadar se prevažajo težki predmeti: legnarji so škripali pod težo zabojev

légnat -i ž ( ẹ̄ )
star., v prislovni rabi, v zvezi z z lagodno , počasi : delati z legnatjo ; nikar ne hiti, le počasi, lepo z legnatjo

légo registrirana blagovna znamka -- v prid. rabi ( ẹ̑ )
nav. mn., v zvezi lego kocka vsak od elementov igrače v obliki kock, kvadrov za sestavljanje, oblikovanje poljubnega predmeta: igrati se z lego kockami ; sam.:, pog. igrati se z lego

legumín -a m ( ȋ )
biol., kem. beljakovina v stročnicah:

leguminóza -e ž ( ọ̑ )
nav. mn., knjiž. stročnica , metuljnica : gojiti leguminoze

legúra -e ž ( ȗ )
metal. zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem; zlitina : proizvesti novo leguro ; lahko taljive legure ; legura jekla in titana

legván -a m ( ȃ )
zool. zelo velik kuščar s kožno gubo pod vratom, živeč v Srednji in Južni Ameriki, Iguana: zeleni legvan

léha -e ž ( ẹ́ )
1. nar. njiva, zlasti ožja: zorati lehe ; velike lehe / lehe žita
// del njive med dvema razoroma; ogon : šel je po njivi kar čez lehe in razore
2. star. oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu; greda 2 : opleti leho ; leha tulipanov ; pren. pesnik je povezal cvetje svoje lehe

lehnják -a [ tudi ləhnjak ] m ( á )
lahka luknjičava apnena kamnina: voda teče čez mah in na njem se nabira lehnjak

leica -e [ lájka ] ž ( ȃ )
maloslikovni fotografski aparat nemške tovarne Leitz: fotografirati z leico
// pog. maloslikovni fotografski aparat sploh: kupiti japonsko leico ; v prid. rabi:, fot.: leica film film, širok 35 mm ; leica format format posnetka z mero 24 × 36 mm

leidenski gl. leydenski

leitmotiv in lájtmotív -a [ lájtmotív- ] m ( ȃ-ȋ )
lit. žarg. namenoma se ponavljajoči motiv v umetniškem delu; vodilni motiv : hrepenenje je leitmotiv v Cankarjevih delih

lêj 1 -a m ( ȇ )
denarna enota Romunije: sto lejev
// kovanec v vrednosti te enote:

lêj 2 in lèj -te medm. ( ȇ; ȅ )
pog. glej : lej, kaj sem odkril / lej, ti si moje zadnje upanje / dotakne se ga, in lej, še je živ ; lej, lej, to je pa novo / lejte, kakšna sreča

lék 1 -a m ( ẹ̑ )
1. knjiž. zdravilo : ozdravel je brez lekov ; močen lek / te besede so bile lek srcu, za srce ; iskati lek za družbeno krizo
knjiž., ekspr. za to bolezen ni leka ta bolezen se ne da ozdraviti
2. nar., v prislovni rabi, v zvezi za lek malo , nekoliko : za lek prekratek / za lek poprimi / To je železni kršec, železo in žveplo. Zlata ni v njem, niti za lek (F. Erjavec)

lék 2 -a m ( ẹ̑ )
denarna enota Albanije: vrednost leka

lekár -ja m ( á )
1. star. izdelovalec zdravil, lekarnar: kupiti kapljice pri lekarju
2. zastar. zdravnik

lekárna -e ž ( ȃ )
1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni ; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki
// prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno
// poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno
2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna ; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili

lekárnar -ja m ( ȃ )
1. lastnik lekarne: sin lekarnarja v podeželskem mestu
2. farmacevt : študirati za lekarnarja

lekárnarica -e ž ( ȃ )
1. farmacevtka : lekarnarica ji je pojasnila, da mora zdravila plačati
2. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarica

lekárnarka -e ž ( ȃ )
1. farmacevtka : lekarnarka ji je dala sirup / zasebna lekarnarka
2. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarka

lekárnarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lekarnarje: lekarnarski poklic / lekarnarsko združenje

lekárnarstvo -a s ( ȃ )
dejavnost lekarnarjev: prizadevanje za podržavljenje lekarnarstva

lekárnica -e ž ( ȃ )
zastar. lekarna : nabiral je zdravilne zeli in jih nosil prodajat v lekarnico

lekárniški -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lekarno: lekarniški predpisi / lekarniška oprema / listi te rastline se uporabljajo za lekarniške namene / vodja lekarniške postaje / lekarniški poklic lekarnarski
teh. lekarniška tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg

lekárništvo -a s ( ȃ )
knjiž. farmacija, zlasti njen tehnološki del: izrazi iz lekarništva

lékcija -e ž ( ẹ́ )
1. vsebinska in grafična enota v učbeniku, zlasti za tuji jezik: beri tretjo lekcijo ; druga lekcija v angleški vadnici / naučil se je samo prvo lekcijo, druge pa ne
// (učna) snov ene šolske ure: dijak se zadnje lekcije ni naučil ; profesor je lekcijo dobro razložil ; sprašuje samo zadnjo lekcijo
2. nav. mn., zastar. poučevanje izven šole; inštrukcija : preživljati se z lekcijami / dajati lekcije inštruirati ; pren., ekspr. potrebno se mu zdi dajati nam lekcije o demokraciji
3. ekspr. oster opomin, ukor, kazen: dati komu pošteno lekcijo ; deliti lekcije ; podjetje bi zaslužilo lekcijo za slabo vzdrževano cesto / poraz na tekmi je bil za moštvo krepka lekcija ; ker nisi ubogal, si se prehladil – to naj ti bo lekcija za drugič (koristen) nauk

lekcionár -ja m ( á )
rel. knjiga z odlomki iz Svetega pisma, ki se berejo pri maši:

lekovít -a -o prid. ( ȋ )
zastar. zdravilen : lekovito mazilo / lekovite rastline

leksém -a m ( ẹ̑ )
jezikosl. beseda kot nosilec pomena: stavek: človek je človeku volk ima tri lekseme

léksičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na leksiko: leksične značilnosti štajerskih govorov / baltoslovanske leksične paralele

léksika -e ž ( ẹ́ )
jezikosl. besedni zaklad: slovenska leksika ; študij leksike / Prešernova leksika

leksikálen -lna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na leksiko: leksikalne razlike v narečjih / leksikalni neologizmi / leksikalna enota
2. nanašajoč se na leksikon, slovar: problemi leksikalnega dela / leksikalno obravnavanje snovi / leksikalni podatki o avtorju leksikonski

leksikalizírati se -am se dov. in nedov. ( ȋ )
jezikosl. postati leksem: pripona izem se je leksikalizirala

leksikográf -a m ( ȃ )
1. kdor se (poklicno) ukvarja s sestavljanjem, pisanjem slovarjev, slovaropisec: slovenski leksikograf Cigale ; slovničar in leksikograf
2. sestavljavec leksikona:

leksikografíja -e ž ( ȋ )
pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev ali leksikonov: problemi slovenske leksikografije
// veda o tem:

leksikográfski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na leksikografijo: zbirati gradivo za leksikografsko delo / leksikografska tradicija / Leksikografski zavod v Zagrebu

leksikológ -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za leksikologijo:

leksikologíja -e ž ( ȋ )
veda o besednem zakladu kakega jezika: leksikografija in leksikologija

leksikolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na leksikologijo: leksikološka študija / leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik

léksikon -a m ( ẹ̄ )
1. knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti: izdati leksikon ; iskati pojasnila v leksikonu ; leksikon v štirih knjigah ; članek v leksikonu ; enciklopedije in leksikoni / glasbeni, pedagoški leksikon / konverzacijski leksikon / Slovenski biografski leksikon ; Krajevni leksikon Slovenije
ekspr. on je pravi, živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan
2. knjiž. slovar, zlasti enojezični:

léksikonski tudi leksikónski -a -o prid. ( ẹ̄; ọ̑ )
nanašajoč se na leksikon: prebirati leksikonske članke / leksikonski podatki / leksikonski format knjige večji, velik

lektíra -e ž ( ȋ ) knjiž.
1. čtivo , berilo : mladini primerna lektira
2. dojemanje vsebine besedila; branje : vpliv lektire grških tragedij

léktor -ja m ( ẹ́ )
1. predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov: lektor francoskega jezika ; lektor za angleščino / lektor glasbe, risanja
2. strokovnjak za jezikovno pregledovanje, obdelovanje in izboljševanje besedil: lektor je odpravil slovnične in slogovne napake
// sodelavec založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje besedila: razpisati mesto lektorja
// sodelavec gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih: lektor je delal z igralci
3. nekdaj kdor glasno bere drugim: Trubar je bil pri Bonomu tudi lektor
rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od eksorcista

lektorát -a m ( ȃ )
pedagoška enota ali službeno mesto lektorja zlasti v okviru fakultete: ustanoviti lektorat ; lektorat češkega jezika, za češki jezik na ljubljanski univerzi

léktorica -e ž ( ẹ́ )
1. predavateljica za praktični pouk zlasti tujih jezikov: lektorica angleškega jezika
2. strokovnjakinja za jezikovno pregledovanje, obdelovanje in izboljševanje besedil: bila je dolgoletna lektorica v tiskanih medijih ; avtorski honorar lektorice
// sodelavka založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje besedila: lektorji in lektorice pri založbi
// sodelavka gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih: lektorica uprizoritve

lektoríranje -a s ( ȋ )
glagolnik od lektorirati: lektoriranje časopisov

lektorírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
zal. jezikovno pregledovati, obdelovati, izboljševati rokopise: lektorirati roman

léktorski -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na lektorje: obiskovati lektorski tečaj za praktično znanje angleščine / lektorsko delo ; založba je razpisala lektorsko mesto
gled. lektorska vaja

lektúra -e ž ( ȗ )
zal. pregled, jezikovna obdelava, ocena rokopisa za založbo, gledališče, radio: opraviti lekturo

léma -e ž ( ẹ́ )
jezikosl. osnovna oblika pojavnice v korpusu: pripisati pojavnici lemo

lematizácija -e ž ( á ) jezikosl.
1. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji, gesljenje:
2. postopek, s katerim pojavnicam v korpusu določimo in pripišemo lemo: avtomatska lematizacija ; dvoumnost lematizacije pri homonimih / za lematizacijo zahtevni stavki

lemenát -a m ( ȃ )
pog. bogoslovje , semenišče : iti v lemenat

lemenátar -ja m ( ȃ )
pog. bogoslovec , semeniščnik : skupina lemenatarjev

lémez -a m ( ẹ̑ )
1. knjiž. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa; škarnik , špirovec : streha se je udrla in ožgani lemezi štrlijo v zrak
2. pri dravskih splavarjih splavarsko veslo, splavarski drog: splavarji so se upirali v lemeze

lémež in lêmež -a m ( ẹ̑; é )
del pluga v obliki železnega rezila, ki zemljo izpodrezuje: lemež se je zarezal globoko v zemljo ; kamenje se je drobilo pod ostrim lemežem ; lemež in črtalo ; pren., ekspr. sever je zaril lemež med oblake
agr. dletasti, kljunasti lemež

lémežen in lêmežen -žna -o prid. ( ẹ̑; ē )
nanašajoč se na lemež: za lemežno dolžino širok jarek / lemežni plugi

lémežnica -e ž ( ẹ̑ )
anat. koščeni, zadnji del nosnega pretina; ralo

léming -a m ( ẹ̑ )
zool. majhen glodavec, ki živi v severnih polarnih pokrajinah, Lemmus: množične selitve lemingov / skandinavski leming

lémpa -e ž ( ẹ̑ )
1. nar. zahodno kangla : naliti mleko v lempo
// lesen ročni sodček, zlasti za vodo: oprtal si je lempo na hrbet
2. nar. velik trebuh: Ko se je razburjenje poleglo, je župnik prekrižal roke na svoji lempi (C. Kosmač)

lemúr 1 -ja tudi -a m ( ū )
nav. mn., zool. majhne in srednje velike, na Madagaskarju živeče polopice z velikimi očmi, Lemuridae: lemurji in makiji

lemúr 2 in lémur -a m ( ȗ; ẹ̑ )
nav. mn., v rimski mitologiji blodeči (hudobni) duh umrlega: mani in lemuri ; pren., knjiž. lemuri v Goethejevem Faustu

lén tudi lèn léna -o stil. prid. ( ẹ̑ ȅ ẹ́ )
1. ki ne dela rad: len človek ; učenec je len ; ekspr. len, da smrdi ; len kot fuks, gnoj zelo / kot psovka ali spet ležiš, lenoba lena
// navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki nima želje, volje za kako opravilo: ti si len za hojo, pisanje / knjiž. on je len pisati ; ekspr. zelo sem lena, kar se pisanja tiče
// ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: sonce me je prevzelo, da sem čisto len / leni maček leži za pečjo / pretegovati lene ude ; leno telo / ekspr. lena kri
// ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo: lena hoja, kretnja / leno pohajkovanje
2. ekspr. ki se počasi premika: leni oblaki ; lene megle se vlačijo po dolini ; lena reka
// ki počasi, enolično poteka: len čas / utapljati se v lenem miru
3. ki ne dojema hitro, ne misli prodorno: njegov duh je len / leni možgani / leno mišljenje
ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno
agr. leno mleko mleko, ki se težko usiri ; med. leno črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej

lenáriti -im nedov. ( á ȃ )
ne (hoteti) delati: mi delamo, on pa lenari
// nav. ekspr. biti nedejaven: kopalci so polegli po ležalnikih in lenarili ; lenariti v senci

lenárjenje -a s ( á )
glagolnik od lenariti: gospodar ni trpel lenarjenja

lénart -a m ( ẹ̑ )
1. knjiž. len človek: ta lenart mi še vode ne prinese
2. nar. gorenjsko naslonilo za noge (pri mizi): sede in dene noge na lenart

lénec -nca m ( ẹ̑ )
nar. lenobnost : Prijel se ga je lenec. Tako sladko bi bilo ležati in sanjati z odprtimi očmi! (F. Bevk)
// zastar. len človek:

leniníst -a m ( ȋ )
pristaš leninizma: biti v besedah in ravnanju leninist

leninístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na leninizem: leninistična načela / marksistično-leninistična teorija o diktaturi proletariata

leninízem -zma m ( ī )
marksizem, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v razmerah oktobrske revolucije: proučevati leninizem ; osnove marksizma in leninizma / ideolog marksizma-leninizma

léninski -a -o prid. ( ẹ̑ )
tak kot pri Leninu: leninski slog dela ; te besede niso niti Leninove niti leninske / publ. leninsko načelo kolektivnega vodstva Leninovo
// ki je v skladu z leninizmom: partija leninskega tipa

lenír -ja m ( í )
1. zastar. ravnilo : svinčnik in lenir
2. nekdaj orodje z zelo dolgim ročajem za lovljenje plavajočega lesa, hlodov: z lenirjem je odšel k narasli Soči

leníti -ím nedov. , tudi léni ( ī í )
knjiž. delati koga lenega: soparica človeka leni / utrujenost mu je lenila telo

lenív -a -o prid. ( ī í )
1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben : vročina ga je delala lenivega / gledati z lenivimi očmi / leniva hoja
2. ekspr. ki se počasi premika: leniva reka
med. lenivo črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej

lenívec -vca m ( ȋ )
1. zool. sesalec z gosto dlako, ki živi na drevju v južnoameriških pragozdovih, tako da se obeša na veje, Bradypus: triprsti lenivec
2. len človek: ne podpirajte lenivcev
3. nar. zahodno lenobnost , lenoba : na topli peči ga je obšel lenivec
pal. orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti

lenívost -i ž ( í )
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost : lenivost ga prevzema / upor zoper duhovno otopelost in moralno lenivost
med. lenivost črevesja

lenôba -e ž ( ó )
1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba ; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba ; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba
// lenarjenje : ves dan je ležal, sedaj pa si odpočiva od lenobe
ekspr. lenobo pasti, prodajati lenariti ; pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se mu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati ; lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka ; lenoba je mati vseh pregreh iz lenobe izhajajo vse druge napake
// stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost : prevzemala ga je mehka lenoba / biti moralen ne zavestno, ampak iz lenobe
2. ekspr. len človek: ta lenoba ves dan poseda ; njegov sin je lenoba in klatež / kot psovka vstani, lenoba lena

lenôben -bna -o prid. ( ó ō )
1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: postajati zaspan in lenoben ; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica
2. nekoliko len: dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje nedejavno, brezdelno

lenôbnež -a m ( ȏ )
ekspr. lenoben, len človek:

lenôbnost -i ž ( ó )
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: obšla ga je utrujenost in prijetna lenobnost ; lenobnost in mrtvilo / kljub svoji lenobnosti je priskočil na pomoč lenobi

lenokŕven -vna -o prid. ( ŕ r̄ )
knjiž. lenoben , flegmatičen : lenokrvni in vročekrvni ljudje

lénost -i ž ( ẹ́ )
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: lotevala se ga je prijetna lenost ; zdramiti se iz lenosti / kljub svoji lenosti je sklenil pomagati lenobi

lénta -e ž ( ẹ̑ )
širok trak, ki se nosi poševno čez prsi kot del ali znak visokega odlikovanja: nositi lento ; minister z lento in odlikovanji / red jugoslovanske zastave z lento nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami

lenticéla -e ž ( ẹ̑ )
bot. prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline, prezračevalna odprtina: prehod zraka skozi lenticele

lénto prisl. ( ẹ̑ )
glasb., označba za hitrost izvajanja zategnjeno , zateglo : igrati lento

lenúh -a m ( ū )
slabš. len človek: njegov sin je lenuh ; lenuhov ne bom podpiral / duševni lenuhi / kot psovka vstani, lenuh
za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin

lenúhar -ja m ( ȗ )
slabš. len človek: tu ne potrebujemo lenuharjev / kot psovka zgani se, lenuhar

lenuháriti -im nedov. ( á ȃ )
nav. slabš. lenariti : samo pije in lenuhari / do osmih lenuhari v postelji / kako uro bom malo lenuharil na soncu

lenuhárjenje -a s ( á )
glagolnik od lenuhariti: navaditi se lenuharjenja

lenúharski -a -o prid. ( ȗ )
nav. slabš. len : to so lenuharski dijaki / lenuharsko življenje / lenuharske roke

lenúhast -a -o prid. ( ū )
nav. ekspr. nekoliko len: ne bo ti dosti koristil, ker je lenuhast

lenúhinja -e ž ( ū )
slabš. lena ženska: bogata lenuhinja

lenúšček -čka m ( ȗ )
ljubk. len človek, navadno otrok: mali lenušček še spi / kot nagovor pokonci, lenušček

lenúšiti -im nedov. ( ú ȗ )
zastar. lenariti : popivati in lenušiti

lenúška -e ž ( ȗ )
ekspr. lena ženska: ona je lenuška / kot nagovor le pokonci, lenuška

lenúštvo -a s ( ȗ )
lenoba : očitati komu lenuštvo

leonínski -a -o prid. ( ȋ )
lit., v zvezi leoninski verz verz z notranjo rimo:

lêopard in léopard tudi leopárd -a m ( ȇ; ẹ̑; ȃ )
velika, panterju podobna, rumenkasta, črno lisasta zver, ki živi v Afriki in Aziji: krvoločen leopard ; samica leoparda ; lev, tiger in leopard
zool. morski leopard velikemu tjulnju podoben morski sesalec z močnimi čeljustmi, ki živi zlasti ob obalah Antarktike, Hydrurga Leptonyx ; zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia

lêopardji in léopardji tudi leopárdji -a -e ( ȇ; ẹ̑; ȃ )
pridevnik od leopard: leopardje krzno

lêopardka in léopardka tudi leopárdka -e ž ( ȇ; ẹ̑; ȃ )
samica leoparda:

lêopardov in léopardov tudi leopárdov -a -o ( ȇ; ẹ̑; ȃ )
pridevnik od leopard: prožni leopardovi koraki

lép 1 -a m ( ẹ̑ )
star. lepilo : lep je dobro držal ; namazati z lepom ; ujel se je kot mušica na lep

lép 2 -a -o tudi prid. , lépši ( ẹ̑ ẹ́ )
1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti; ant. grd : lep človek ; lep obraz ; ima lepe noge ; mlada in zelo lepa ženska ; mnogo lepši je od nje ; lepa kot sonce / lepe, čitljive črke ; lepa obleka, slika / lep glas ; lepa hoja / lepa kombinacija barv / bila je lepa v telo, v glavo pa ne imela je lepo telo ; ekspr. zelo rada je lepa rada se lepo oblači, neguje
// nav. ekspr. čist , snažen : učenci imajo lepe zvezke ; vaš avto je zmeraj lep / ima lepo delo
2. ki kaže, izraža pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: lepi nauki ; še lepši zgled mu je dajal oče / lepo ravnanje z ujetniki / ima zelo lepe navade / pravila lepega vedenja
3. s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v taki obliki, da vzbuja ugodje: to je najlepši letni čas / lepi kraji ; lepa pokrajina / poslušala je lepo glasbo ; pripovedovala je lepe pravljice / imeli so lepo vožnjo prijetno, zanimivo
// ki prinaša veselje, zadovoljstvo: na vse mu je ostal le lep spomin ; odnesli so najlepše vtise / ekspr.: to so bili nepozabno lepi dnevi ; najlepše ure svojega življenja je preživel tu / čaka ga lepa prihodnost
4. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti zlasti glede na zunanjo podobo v precejšnji meri: letos ima lep krompir ; lepa moka ; kruh ima lepo skorjo ; spomladi ceste niso lepe / piše lep jezik pravilen in izrazno bogat / naredil se je lep dan sončen, jasen ; lepa jesen sončna, z malo dežja
5. nav. ekspr. ki po obsegu, količini presega povprečje: ima kar lepe dohodke ; odšteti je moral lepo doto ; to je lepa plača / lep obisk razstave / ima lepo kmetijo ; lepo posestvo
// z izrazom količine precej velik, precejšen: lep del govora je zamudil ; spremil ga je lep kos poti / za to je plačal lepo vsoto / že lepo vrsto let sta skupaj
6. nav. ekspr. izraža visoko stopnjo pozitivnega: športniki so dosegli lepe rezultate ; roman je doživel lep uspeh / lepo celjenje rane / pošiljam vam lepe pozdrave / doživel je lepo starost / kot izraz hvaležnosti: hvala lepa, najlepša hvala za pomoč ; »Izvolite!« »Hvala lepa.«
7. iron., s širokim pomenskim obsegom izraža
a) negativnost česa: imaš pa res lepo pisavo / lep zgled ji daje ; v lepo družbo zahajaš ; lepe stvari sem slišal o tebi
b) vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si pa lep poštenjak, prijatelj / lepe možnosti so to ; lepo presenečenje si mi pripravil
8. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živita v lepi harmoniji ; to so lepe perspektive ; imel je lepo priložnost / iron. ti si mi pa lepa neroda
ekspr. že lep čas ga čakam precej dolgo ; ekspr. to so bili lepi časi lepo je bilo ; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano ; vznes. gledal bom lepše dni doživel bom čas, ko bom srečnejši ; knjiž. lepi spol ženske ; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim ; z dobro, lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo ; ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju ; iron. hvala lepa za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba ; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen ; ekspr. lepa reč, kaj naj storim izraža zadrego ; ekspr. ta je pa lepa česa takega nisem pričakoval ; ekspr. človek v najlepših letih od 30. do 50. leta ; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
bot. lepi čeveljc zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus ; lepi jeglič prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula ; lepa kislica rastlina z majhnimi pritličnimi listi in do vrha olistanim socvetjem, Rumex pulcher

lepák -a m ( á )
večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru; plakat : nalepiti, pribiti lepak ; trgati lepake z zidu / gledališki, reklamni lepak ; lepak za koncert / kričeči lepaki vabijo v cirkus ; brati lepak

lépati -am nedov. ( ẹ̑ )
strojn. zelo fino, natančno brusiti z valji, ploščami iz mehke kovine ali lesa, navadno z dodatkom brusila v prahu:

lépčkan -a -o prid. ( ẹ̑ )
nar. zahodno, ekspr. lep 2 : kako je lepčkana

lépek 1 -pka m ( ẹ̑ )
biol., kem. lepljiva beljakovina v žitnem zrnu; gluten : elastičnost lepka

lépek 2 -pka -o prid. ( ẹ́ )
knjiž. lepljiv : klej je lepek / lepko ilovnato blato / žaba je ujela muho s svojim lepkim jezikom ; miza je lepka od polite kave
bot. lepki lan

lêpen 1 -éna m ( é ẹ́ )
star. (rastlinski) list, zlasti velik:

lepén 2 in lêpen -éna m ( ẹ̄; é ẹ́ )
bot. gorska rastlina z dolgopecljatimi velikimi listi in rožnatimi cveti v koških, Adenostyles: goli lepen

lepenec gl. lepenjec

lepénje 1 -a s ( ẹ̑ )
star. (rastlinski) listi, zlasti veliki: sproti obirati staro lepenje ; zeljno lepenje

lepênje 2 -a s ( é )
glagolnik od lepeti: lepenje blata na čevljih
fiz. sila lepenja sila, s katero deluje podlaga na mirujoče telo in katere smer je vzporedna s stično ravnino

lepénjec -jca tudi lepénec -nca m ( ẹ̄ )
nav. mn., zool. hrošči, ki sami in njihove ličinke uničujejo liste kulturnih rastlin, Chrysomelidae: koloradski hrošč spada med lepenjce

lepénka -e ž ( ẹ́ )
papirni izdelek iz več plasti z enako mešanico vlaken, navadno debelejši od kartona: prilepiti sliko na lepenko ; tovarna lepenke ; izdelek, škatla iz lepenke / bela, siva lepenka ; strešna lepenka tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z bitumnom ali katranom ; valovita lepenka za embalažo
papir. kartonažna lepenka ki se uporablja v knjigoveštvu ; knjigoveška lepenka

lepénkar -ja m ( ẹ̑ )
delavec v strojni proizvodnji lepenke:

lepénkast -a -o prid. ( ẹ́ )
ki je iz lepenke: zvezek v lepenkastem ovitku ; lepenkast podstavek za vrčke ; lepenkaste platnice ; lepenkasta škatla / lepenkaste vžigalice / torbica iz umetnega usnja ima lepenkast videz kot bi bila iz lepenke

lepèt -éta m ( ȅ ẹ́ )
glagolnik od lepetati: lepet peruti / poslušal je njen brezzvezni lepet

lepetáti -ám tudi -éčem nedov. ( á ȃ, ẹ́ ) zastar.
1. frfotati : ptič lepeta s perutnicami / beli kosmiči so veselo lepetali po zraku / papirnate zastavice lepetajo v vetru in se trgajo iz rok
2. brbljati , blebetati : otrok je nehal lepetati in je zaspal ; starček sam pri sebi nekaj lepeta / dete lepeta prve besede

lepéti -ím nedov. , tudi lépi ( ẹ́ í ) knjiž., s prislovnim določilom
1. držati se, prijemati se, biti prilepljen: na čevljih lepi blato ; potni lasje lepijo na čelu ; mokra obleka lepi na telesu / ekspr. nizke bajte lepijo po strmini so, se nahajajo ; pren. na njegovem imenu lepi madež ; zmagoslaven nasmeh mu je lepel na obrazu
knjiž., ekspr. od žeje mi jezik lepi na nebu zelo sem žejen ; knjiž. lepel je s pogledom na njej nepremično jo je gledal
2. v zvezi z na biti notranje, čustveno navezan: ti ljudje so lepeli na bogastvu

lepidodéndron -a m ( ẹ̑ )
pal. izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron:

lepílec -lca [ lepilca in lepiu̯ca ] m ( ȋ )
kdor se poklicno ukvarja z lepljenjem: lepilec plakatov
film. pomočnik montažerja, ki lepi slikovne in zvočne posnetke v enoto

lepílen -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lepljenje: snov je obdržala lepilno moč, sposobnost / lepilna ploskev / lepilni stroj ; zlepiti raztrgan list z lepilnim trakom s trakom, ki je na eni strani prevlečen z lepilom ; lepilne sličice

lepílnica -e ž ( ȋ )
prostor za lepljenje: biti v lepilnici
film. priprava za lepljenje filmskega traku, filmskih posnetkov

lepílo -a s ( í )
snov, sredstvo za lepljenje: namazati z lepilom ; lepilo iz škroba ; lepilo za les ; proizvodnja lepil ; steklenička lepila / lepilo dobro drži, popusti / čevljarsko, mizarsko lepilo ; naravna, sintetična lepila ; rastlinsko, živalsko lepilo / sekundno lepilo tekoče lepilo za hitro in natančno lepljenje manjših površin
// tanka plast, prevleka iz tega: odluščiti lepilo
filat. brazdasto lepilo plast lepila z brazdami na hrbtni strani znamke ; kem. dekstrinsko, kazeinsko lepilo ; petr. lepilo rudninska zrnca, ki vežejo med seboj večja zrna starejših rudnin ; teh. hladno lepilo ki lepi brez segrevanja ; toplo lepilo

lépinja tudi lepínja -e ž ( ẹ̑; ȋ )
ploščato okroglo pecivo iz kvašenega testa: žemlje, rogljički in lepinje

lepíti in lépiti -im, tudi lépiti -im nedov. ( ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑ )
1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo: lepiti plakate ; lepiti tapete na steno, znamke na kuverte ; lepiti na podlogo
// z uporabo lepila povzročati, da se kaj sprime, zlepljati: lepiti raztrgane liste v knjigi ; lepiti plasti / lepiti kuverte zalepljati / lepiti cigareto s slino zlepljati papirček, v katerega je zavit tobak ; njeno delo je, da lepi škatlice z lepljenjem izdeluje ; pren. lepiti življenje iz drobcev
2. imeti lepilno lastnost, moč: ta klej slabo lepi ; izsušeno lepilo ne lepi več

lepívo -a s ( í )
snov, ki povzroča lepljivost: lepivo v lepilu
// star. lepilo : namazati lepivo na papir

lépljenje -a s ( ẹ́ )
glagolnik od lepiti: lepljenje plakatov je tam prepovedano / lepljenje kuvert / izdelovati škatlice z izrezovanjem in lepljenjem / lepljenje mokre obleke na telo

lépljenka -e ž ( ẹ̄ )
1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa; kolaž : zanimati se za gvaš in lepljenko
// slika v tej tehniki: slikar razstavlja lepljenke
2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirična lepljenka / baletna, gledališka lepljenka
rib. ribiška palica, zlepljena iz trikotnih klanih paličic

lepljív -a -o prid. ( ī í )
1. ki ima lepilno lastnost, moč: lepljiv premaz ; lepljiva snov, tekočina ; lepivo ni več lepljivo ; premalo lepljiv ; lepljiv kot smola
// ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej: kruh je slabo pečen in ima lepljivo sredico ; lepljivo blato / ekspr. lepljiva vlaga ; pren., ekspr. gledati koga z lepljivim pogledom
2. tak, kot bi bil namazan z lepilom: lepljivi bonboni, sadeži ; ta žival ima lepljiv jezik ; lepljivi listi rastline ; od medu, sadja lepljive dlani / biti lepljiv po prstih
ekspr. zrak je bil vroč in lepljiv težek za dihanje
agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo ; bot. lepljiva kadulja lepljiva rastlina z rumenimi cveti, ki raste na posekah, Salvia glutinosa

lepljívka -e ž ( ȋ )
vrtn. zimzelen okrasni grm z dišečimi belimi ali rožnatimi cveti v socvetjih, Pittosporum tobira:

lepljívost -i ž ( í )
lastnost, značilnost lepljivega: lepljivost blata, mokre zemlje ; lepljivost kleja / to daje moki lepljivost

lépnica -e ž ( ẹ̑ )
1. bot. gorska ali travniška rastlina z raznovrstno razrastjo in cveti različnih barv, Silene: brezstebelna lepnica ; kimasta lepnica
2. zastar. lepenka : strešna lepnica

lepo... prvi del zloženk
nanašajoč se na lep 2 : lepobeseden, lepoglasen, lepoličen / leposlovec

lepobeséden -dna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: lepobeseden govornik / lepobeseden govor

lepobesédje -a s ( ẹ̑ )
knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govornik pogosto zaide v lepobesedje

lepobesédnik -a m ( ẹ̑ )
knjiž. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: zgovoren lepobesednik

lepobesédnost -i ž ( ẹ̑ )
knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govorniška lepobesednost

lepóčnica -e ž ( ọ̑ )
bot., zool. na rastlinski in živalski način se prehranjujoči enocelični organizem z bičkom; evglena : zelena lepočnica

lepočúten -tna -o prid. ( ū )
knjiž. ki ima čut za lepoto: izobražen in lepočuten človek / lepočutno doživljanje

lepodúšen -šna -o prid. ( ū ȗ )
knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: biti lepodušen estet

lepodúšniški -a -o prid. ( ȗ )
knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: bil je lepodušniški meščanski izobraženec

lepodúšnost -i ž ( ū )
knjiž. harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: značilne poteze lepodušnosti

lepoglásen -sna -o prid. ( ā )
star. blagoglasen : lepoglasni slovanski jeziki ; lepoglasne rime

lepoglásje -a s ( ȃ )
star. blagoglasje : kritik je očital pesniku, da premalo pazi na lepoglasje

lepolás in lepolàs -ása -o prid. ( ȃ; ȁ á )
knjiž. ki ima lepe lase: lepolasa boginja

lepolíčen -čna -o prid. ( ī ȋ )
knjiž. ki ima lep obraz: lepolična deklica

leponóg -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
knjiž. ki ima lepe noge: leponogo dekle

lepoók -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
knjiž. ki ima lepe oči: lepooko dekle

lepopís -a m ( ȋ )
nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: ocena iz lepopisa

lepopísec -sca m ( ȋ )
kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami: v tiskarni je delal kot lepopisec

lepopísen -sna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lepopisje, lepopis: lepopisne vaje / lepopisna pisava / lepopisni zvezek

lepopísje -a s ( ȋ )
1. pisanje z lepimi, čitljivimi črkami; kaligrafija : vaditi lepopisje
2. nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: poučevati lepopisje ; zvezek za lepopisje

lepopísnica -e ž ( ȋ )
nekdaj lepopisni zvezek: razdeliti lepopisnice

leporéčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: leporečni frazerji / leporečno govorjenje

leporéčiti -im nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti: zlaga verze in rad leporeči

leporéčje -a s ( ẹ̑ ) knjiž.
1. nav. ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: neprijetno mu je bilo govornikovo leporečje ; leporečje o demokraciji in pravičnosti / pesnikovo leporečje se ni dotikalo človeških problemov
2. dober, izbrušen stil: veliki mojster leporečja

leporéčnik -a m ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: težko poslušam tega leporečnika

leporéčnost -i ž ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: za svojo leporečnostjo skriva pravo čud / leporečnost njegovih govorov

leposlôvec -vca m ( ȏ )
pisec leposlovnih del: priznan leposlovec
// zastar. estet

leposlôven -vna -o prid. ( ȏ )
nanašajoč se na leposlovje: zbornik vsebuje tudi leposlovne tekste ; brati leposlovne knjige / leposlovni jezik / leposlovna razpravica

leposlôvje -a s ( ȏ )
1. umetniška literatura: domače leposlovje
2. zastar. estetika

lepôta -e ž ( ó )
1. lastnost, značilnost lepega:
a) njena lepota je že minila ; opevati žensko lepoto ; dekliška lepota ; klasična, vzvišena lepota ; ekspr. krhka lepota ; lepota oči ; domišljava zaradi svoje lepote
b) lepota pisateljevega stila ; lepota vaj na orodju ; koliko lepote je v tem kipu
c) duševna lepota ; lepota značaja
č) lepota morja ; občudovati lepoto narave, gorskega sveta ; lepota pomladi
// kar je lepo: zdaj je spoznal, kaj je lepota ; helenistični tip lepote ; zakoni lepote ; imeti čut za lepoto
2. tudi mn. lepa stvar: občudovati naravne lepote ; ta načrt bi uničil lepote gorske doline ; ekspr. katera ženska bo oblečena v to lepoto lepo obleko / ekspr. to dekle pa res ni kaka posebna lepota ni posebno lepa ; star. zbrale so se lepote z vsega sveta lepotice ; zastar. slika ni posebne lepote ni posebno lepa / star., kot nagovor kam greš, lepota moja
3. knjiž., v povedni rabi izraža veliko prijetnost česa: tako je zdrav in močen, da ga je lepota videti
star. zanemarjeni park mestu ni na lepoto v okras ; ekspr. sijala je v vsej svoji lepoti bila je zelo lepa ; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi ; ekspr. bila je cvet lepote najlepša, zelo lepa

lepôtec -tca m ( ó )
zelo lep moški: biti domišljav lepotec ; ekspr. kdo je ta lepotec
// ekspr. kar je zelo lepo: gamsi, lepotci naših gor / to je lepotec med kaktusi najlepši

lepôten -tna -o prid. ( ó )
1. nanašajoč se na lepoto: lepotne prvine / to je žalilo njegov lepotni čut ; lepotni ideal tistega časa ; bradavice in druge lepotne napake ; izdelek z lepotno napako ; imeti stroga lepotna merila / izvoliti lepotno kraljico miss ; prirediti lepotno tekmovanje
2. ki je za lepšanje: lepotna sredstva / lepotni obliž ; lepotna maska za obraz / lepotna kirurgija ; napraviti lepotno operacijo / odpreti lepotni salon kozmetični salon
3. ki se goji za okras; okrasen : lepotni grm ; lepotne rastline
knjiž. postaviti se v lepotno pozo pozo, ki naj izraža lepoto
kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi ; zal. lepotna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi; luksuzna izdaja

lepotíca -e ž ( í )
1. zelo lepa ženska: njegova žena je lepotica ; ekspr. lepotica ni, je pa privlačna / voliti lepotico Jadrana miss, lepotno kraljico
// ekspr. kar je zelo lepo: kateri vrtnar je vzgojil to lepotico
2. zastar. lepotilno sredstvo, ličilo: na obrazu ima precej lepotice

lepotíčen -čna -o prid. ( ȋ )
1. ki se goji za okras; okrasen : lepotično drevo ; nasaditi lepotično grmovje
2. knjiž. lepotilen , kozmetičen : lepotična sredstva
knjiž. lepotične napake lepotne

lepotíčenje -a s ( ī )
glagolnik od lepotičiti: porabiti dosti časa za lepotičenje

lepotíčica -e ž ( í )
šalj. lepotica : sosedova lepotičica se bo poročila / kot nagovor kam greš, lepotičica

lepotíčiti -im nedov. ( í ȋ )
krasiti, lepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: lepotičiti obraz, telo ; sedela je pred ogledalom in se lepotičila ; ženske se rade lepotičijo ; lepotičiti si obraz
// knjiž., ekspr. krasiti, lepšati sploh: rad je lepotičil svojo pisavo / lepotičiti govorjenje s tujkami

lepotíčje -a s ( ȋ ) knjiž.
1. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit : biserno lepotičje ; lepotičje iz zlata ; izdatki, skrinjica za lepotičje ; pren. te lastnosti so lepotičje njene duše
2. okrasni predmeti, okrasje: obložiti smrečico z lepotičjem ; stekleno lepotičje v vitrini

lepotíčka -e ž ( í )
šalj. lepotica : kdo je ta lepotička / po cestah postavajo lepotičke / kot nagovor pelji me k šefu, lepotička

lepotíja -e ž ( ȋ )
1. knjiž. lepota : njena nekdanja lepotija je minila ; kakšna lepotija / lepotija Prešernovih pesmi / rad bi sam videl vse te lepotije ; lepotije podzemeljske jame so nastajale tisočletja
2. star. okras , okrasek : s stropa visijo trakovi in druge lepotije ; izdelovati lepotije iz slonove kosti / njena mladost je hiši v lepotijo

lepotílen -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se lepša obraz: uporabljati lepotilna sredstva / lepotilna krema / lepotilni salon kozmetični salon

lepotílo -a s ( í )
sredstvo za lepšanje obraza: uporabljati lepotila ; v sobi je dišalo po lepotilih ; toaletna mizica z lepotili

lepotína -e ž ( í )
nav. mn., star. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit : še vedno hrani lepotine pokojne žene

lepotíti -ím nedov. ( ī í )
knjiž. krasiti , lepšati : roko ji lepoti zlat prstan ; rože lepotijo polje

lepôtka -e ž ( ó )
knjiž. lepotica : lepotka ga je očarala

lepôtnost -i ž ( ó )
um. kar (naj) vzbudi vtis lepega: z resno lepotnostjo modelirani obrazi ; cerkev, zgrajena v novi tehniki in njej ustrezajoči lepotnosti ; lepotnost železobetona / umetnik se je v delu izogibal idealni lepotnosti lepoti

lepôtnosten -tna -o ( ó )
pridevnik od lepotnost: lepotnostne osnove

lepoúmen -mna -o prid. ( ú ū )
knjiž. ki pozna, ljubi lepoto v umetnosti: izobražen in lepoumen človek / lepoumno govorjenje

lepoúmnik -a m ( ȗ )
knjiž. poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti: on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik ; lepoumniki romantiki ; lepoumnik in mecen

lepoúmniški -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na lepoumnike: biti lepoumniški inteligent / slovensko lepoumniško kulturno izročilo

lepoznánec -nca m ( ȃ )
zastar. leposlovec : v časopisu so sodelovali tudi lepoznanci
// estet : tehnika ga ne zanima, on je predvsem lepoznanec

lepoznánski -a -o prid. ( ȃ )
zastar. leposloven : bral je učene pa tudi lepoznanske knjige / izdajati lepoznanski list
// estetski : jezikovne in lepoznanske pomanjkljivosti spisa

lepoznánstvo -a s ( ȃ )
zastar. leposlovje : napredek lepoznanstva / zabavno lepoznanstvo
// estetika : kar se tiče lepoznanstva, je delo brez napake ; načela lepoznanstva

lépra -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane; gobavost : zboleti za lepro

leprózen -zna -o prid. ( ọ̑ )
med. gobav : leprozni bolniki / leprozne spremembe na koži

leprozórij -a m ( ọ́ )
knjiž. bolnišnica za gobavce: osamiti bolnika v leprozoriju

lépšanje -a s ( ẹ̑ )
glagolnik od lepšati: lepšanje hiše / lepšanje obraza

lépšati -am nedov. ( ẹ̑ )
delati kaj (bolj) lepo: lepšati sobo / lepšati svojo govorico / ljubezen lepša in lajša življenje / ženske se rade lepšajo lepotičijo

leptop gl. laptop

leptosomátik -a m ( á )
antr. človek ozke telesne gradnje:

lepúšast -a -o prid. ( ú )
knjiž., ekspr. nekoliko lep: njegova lepušasta hči

lepúšen -šna -o prid. ( ū )
knjiž., ekspr. nekoliko lep: lepušna natakarica

lêr -a m ( ȇ )
pog. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tek 1 : na vsakem križišču, kjer stoji, prestavi v ler
// ekspr. stanje, ko se kako delo, kaka dejavnost ne opravlja: spraviti koga iz lera ; po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala dovoljenje za izvajanje zdravstvene dejavnosti ; biti v leru / film se zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti ponekod prestavi v ler

lés 1 stil. -a m ( ẹ̑ )
1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago ; les poka, strohni, se suši ; impregnirati les ; sekati, skobljati, žagati les ; škodljivci uničujejo les ; uporabljati les za izdelavo orodja ; vrezati črke v les ; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les ; les je grčav, mehek, trd ; kos lesa ; lastnosti, struktura lesa ; obdelava, predelava lesa ; vrste lesa ; kip je iz lesa ; palice iz različnega lesa iz različnih vrst lesa ; grče, razpoke v lesu ; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom ; rezbariti v lesu iz lesa / mn.: eksotični lesovi vrste eksotičnega lesa ; lesovi svetle barve
2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo: izvažati les ; spravljati les iz gozda ; spuščati les po drči ; delavci zlagajo les ; kubični meter lesa ; skladovnice lesa na žagi ; trgovina z lesom / gradbeni les za gradnje ali za pomožne konstrukcije ; stavbni les za lesene konstrukcije v stavbi ; tesani, žagani les ; les za kurjavo
3. gozdna drevesa, gozdno drevje: posekati les in ga pripraviti za žago ; pridelovanje drobnega lesa ; sečnja lesa / tak les raste povsod tako drevo, tak grm ; goji topolov les topolovo drevje
4. nav. mn., knjiž. gozd : les šumi ; veter je bučal skozi lesove ; iti po drva v les ; mračni lesi / les zarašča pašnike
um. žarg. umetnik tokrat razstavlja samo les umetniške izdelke iz lesa ; on je iz drugačnega lesa kot jaz (po naravi) drugačen ; pog., ekspr. biti (malo) čez les čudaški, neumen ; vznes. Kristus visi razpet na lesu v krščanskem okolju na križu ; gostinska soba je vsa v lesu stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami ; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa v krščanskem okolju vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo ; nar. gadov les grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika ; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita ; nar. pasji ali volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje ; star. popotni les popotna palica
agr. rastni, rodni les ; bot. božji les zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium ; dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus ; gozd. črni les les iglastega drevja ; okrogli les ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene ; pozni les gostejša plast lesa v letnici ; prodati stoječi les ali les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana ; kem. suha destilacija lesa ; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage ; jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih ; mehki, trdi les ; tehnični les ves les razen drv ; pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi ; vezani les vezane in panelne plošče ; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino ; teh. celulozni les za pridobivanje celuloze

lês 2 prisl. ( é )
1. nar. sem , semle : ne more priti les / kot poziv les pojdi
2. v medmetni rabi, kot klic govedu na levo!: sivka, les / les (k) sebi

lésa -e ž ( ẹ́ )
1. preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji: stara lesa škriplje ; odpreti, odriniti leso ; zapri leso za seboj, da ne bodo krave ušle / iti skozi leso
2. priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena: potegniti leso iz sušilnice ; razgrniti hruške na leso ; polne lese bučnic, krhljev / sušilna lesa
3. plot, ograja, navadno spletena iz šibja, protja: napraviti okrog staje leso ; ograditi pašnik z leso
agr. zasenčiti posevek v drevesnici z leso s steno, spleteno iz šibja, protja

lésar -ja m ( ẹ̑ )
1. knjiž. kdor je zaposlen v lesni gospodarski dejavnosti: gozdarji in lesarji
2. zool. hrošč, katerega ličinka uničuje les listavcev ali iglavcev, Xyloterus:

lésarski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lesarje ali lesarstvo: gozdarska, lesarska in lovska zbirka / lesarski delovodja

lésarstvo -a s ( ẹ̑ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabavo, obdelavo, predelavo lesa: vprašanje gozdarstva in lesarstva

lésen 1 -sna -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na les 1 :
a) lesni izdelki ; kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom ; lesno oglje
b) lesni kombinat ; lesna industrija, obrt, trgovina ; lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci ; lesni tehnik / lesni črv ; lesni vijaki ; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesu
c) lesni prirastek / lesno vlakno
č) prevzela ga je lesna tišina
agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika ; bot. lesna rastlina rastlina, ki ima olesenelo steblo ; farm. lesni špirit metanol, metilalkohol ; gozd. posekati 100 m 3 lesne gmote količine lesa ; lesna trohnoba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva ; grad. lesni beton beton z dodatkom žagovine ; lesni cement cementna malta z dodatkom žagovine ; kem. lesni katran katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa ; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev ; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina ; lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod ; papir. lesni papir ; teh. lesna celuloza

lesén 2 -a -o prid. ( ẹ̑ )
1. ki je iz lesa: lesen drog, klin, vijak ; na grobu stoji lesen križ ; lesen okvir ; lesena embalaža ; lesene grablje, vile ; izdelovati lesene igrače ; lesene stopnice ; lesena škatla ; jesti z leseno žlico ; ograja je lesena ; stal je pred njim kot lesen / lesen pod, strop ; lesena gradnja, konstrukcija ; invalid z leseno nogo / lesen konj ; lesena roba
les. lesena blazina podloga iz trdega lesa
2. ki vsebuje trda celulozna vlakna; lesnat 2 : lesena koleraba, repa ; redkvica je stara in lesena
3. ekspr. negiben , tog : prsti so od mraza leseni ; noge imam čisto lesene / končno se je na njegovem lesenem obrazu pokazal smehljaj / lesen smeh
// neroden 2 , okoren : v družbi je zelo lesen ; ne bodi tako lesen / hoditi z lesenimi koraki / kot psovka zgani se, klada lesena

lesénast -a -o prid. ( ẹ̑ )
podoben lesu: lesenasta vlakna rastline

lesenéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. spreminjati se v les: stebla lesenijo
2. ekspr. postajati negiben, tog: čutil je, da mu noge lesenijo

lesenína -e ž ( í )
les. izdelki iz lesa: trgovati z lesenino

lesenjáča -e ž ( á )
knjiž. lesena hiša, baraka: postaviti lesenjačo ; v lesenjači je bila urejena točilnica ; lesenjača iz hrastovine
// ekspr. lesen predmet, izdelek sploh: invalid z okorno lesenjačo / to staro lesenjačo še vedno uporabljajo v obalnem prometu barko

lesenják -a m ( á )
ekspr. lesen predmet, izdelek, ki predstavlja človeka, žival: stric mu je izrezljal konjička in ta lesenjak je bil njegova najljubša igrača

lesénost -i ž ( ẹ̑ )
ekspr. negibnost , togost : lesenost njene roke / lesenost birokratov
// nerodnost , okornost : ni ji ugajal zaradi svoje oglatosti in lesenosti / lesenost gibov

lésica -e ž ( ẹ́ )
manjšalnica od lesa: zapreti lesico / lese in lesice s sadjem

lèsk léska in lêska in lésk -a m ( ȅ ẹ̄, ē; ẹ̑ )
1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe: dati, vrniti parketu lesk ; pohištvo je izgubilo lesk ; odvzeti tkanini lesk ; moten lesk ; lesk mineralov / kovinski, svileni lesk ; lesk las, oči ; lesk orožja / oči se svetijo v vlažnem lesku ; lesk v očeh odbijanje svetlobe ; pren., ekspr. lesk njegove hrabrosti še ni potemnel
les., tekst. medli, visoki lesk
2. ekspr. razkošje , sijaj : omamil jih je z zunanjim leskom ; lesk palač ; lesk in blesk

léska -e ž ( ẹ́ )
grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami: po gmajni rastejo leske ; upogibal je lesko, da bi dosegel lešnike ; urezati si v leski palico v leskovem grmu / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah / pog. obroči iz leske leskovega lesa
agr. debeloplodna leska ; vrtn. rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus avellana atropurpurea ; turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna

lêskaj prisl. ( é )
nar. dolenjsko sem , semle : pridi malo leskaj

leskèč -éča -e prid. ( ȅ ẹ́ )
zastar. bleščeč, lesketajoč se: leskeči zlatniki ; leskeče oči / vlakna so leskeča in gladka

leskèt -éta m ( ȅ ẹ́ )
knjiž. lesk , lesketanje : rahel lesket je ležal na mirni gladini ; lesket mečev / lesket v očeh / lesket sonca

lesketánje -a s ( ȃ )
glagolnik od lesketati se: lesketanje morja ; lesketanje oči / lesketanje zvezd

lesketáti se -ám se in -éčem se stil. lesketáti -ám in -éčem nedov. ( á ȃ, ẹ́ )
1. odbijati iskrečo se svetlobo: biser se lesketa ; morska gladina, rosa se lesketa ; meči so se lesketali ; oči se mu lesketajo od prijetnega vznemirjenja ; okna se lesketajo v soncu ; kapljice na veji so se lesketale kot biseri ; vino se lesketa kot zlato / na prsih se mu lesketajo medalje ; solze se ji lesketajo v očeh
// odbijati svetlobo sploh: mokra cesta se lesketa v luči svetilk ; njeni črni lasje so se lesketali ; motno se lesketati / na mladiki se lesketajo rjavi smolnati popki
2. svetiti , sijati : lučke se lesketajo ; zvezde se lesketajo bolj kot prej / zvezde se lesketajo z neba, skozi drevje / v grmovju se lesketajo kresnice ; ekspr. v otrokovih očeh se lesketa nedolžnost je zaznavna, vidna
3. ekspr. belo odsevati: hiša se je lesketala v mesečini ; dekletova bela polt se je lesketala v mraku / prod ob reki se belo lesketa
ekspr. kupola se lesketa od zlata je pozlačena, zlata ; ekspr. v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov v dvorani je bilo zelo veliko zlata in biserov ; ekspr. mesečina, sončni žarki se lesketajo na gladini se iskreč odbijajo od nje ; ekspr. biser se je lesketal pri biseru bilo je zelo veliko biserov ; ekspr. sneg se lesketa, da jemlje vid zelo se lesketa

lesketàv -áva -o prid. ( ȁ á )
knjiž. bleščeč, lesketajoč se: lesketava gladina ; lesketave oči / dvorane z lesketavim pohištvom / lesketava domislica ; lesketavo obilje metafor

leskôten -tna -o prid. ( ó )
knjiž. bleščeč, lesketajoč se: leskotni ščiti in meči / lanena vlakna so leskotna

léskov -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na lesko: leskov les ; leskove veje / odrezati leskovo palico, šibo / leskov nasad / leskove mačice
ekspr. namazati otroka z leskovo mastjo, leskovim oljem natepsti z leskovo palico, šibo; natepsti sploh

leskováča -e ž ( á )
star. leskova palica, šiba: urezati si leskovačo

leskovína in léskovina -e ž ( í; ẹ́ )
1. leskov les: izdelek iz leskovine
2. leskovo grmovje: leskovina je že zelena ; leskovina na gmajni / vojaki so pokrili topove z leskovino leskovimi vejami

léskovje -a s ( ẹ́ )
leskovo grmovje: gmajna z leskovjem

léskovka -e ž ( ẹ́ )
leskova palica, šiba: urezati si leskovko ; udariti vola z leskovko
ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh ; ekspr. misli, da smo otroci, ki jih lahko ukrotiš z leskovko s tem, da jih natepeš; s silo, pritiskom

lésnat 1 -a -o prid. ( ẹ̑ )
1. bot. ki ima olesenelo steblo: lesnate in zelnate rastline
2. star. gozdnat : lesnati vrhovi hribov

lesnàt 2 -áta -o in lésnat -a -o prid. ( ȁ ā; ẹ̑ )
ki vsebuje trda celulozna vlakna: odstraniti zelenjavi lesnate dele ; redkvice so stare in lesnate

lesníčnik -a m ( ȋ )
nar. lesnika : jesti sladke koreninice in lesničnike

lésnik -a m ( ẹ̑ )
mitol. škrat, ki prebiva na drevju:

lesníka -e ž ( í )
samorasla, necepljena jablana ali njen sad: posekati lesniko ; drobne, trpke lesnike ; krivenčasta lesnika na gmajni
// slabš. slabo, drobno jabolko sploh: kdo bo jedel te lesnike
ekspr. ugrizniti v lesniko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega

lesníkovec -vca m ( í )
mošt iz lesnik: ponudil jim je črnega kruha in trpkega lesnikovca

lesnína -e ž ( ī )
1. lesna snov, les: ličinke uničujejo lesnino
2. izdelki iz lesa: trgovina z lesnino

lesnjáča -e ž ( á )
nar. lesnika

lésno... prvi del zloženk ( ẹ̄ )
nanašajoč se na lésen: lesnoindustrijski, lesnoobdelovalen

lésnoindustríjski -a -o prid. ( ẹ̄-ȋ )
nanašajoč se na lesno industrijo: lesnoindustrijski kombinat ; lesnoindustrijsko podjetje / lesnoindustrijski tehnik išče službo

lésnopredeloválen -lna -o prid. ( ẹ̄-ȃ )
nanašajoč se na predelovanje lesa: lesnopredelovalna industrija / nekaj učencev se je odločilo za lesnopredelovalno stroko

leso... ali léso... prvi del zloženk ( ẹ̑ )
nanašajoč se na les 1 : lesorez, lesostrugar, lesovrt

lesomérec -rca m ( ẹ̑ )
les. delavec, ki meri les:

lesonít -a m ( ȋ )
plošča, narejena pod pritiskom iz lesnih vlaken in fenolnih smol, lepil, les. vlaknena plošča: obložiti steno z lesonitom ; polaganje lesonita ; vratca iz lesonita

lesoníten -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lesonit: lesonitna tla / lesonitne plošče vlaknene plošče

lesoréz -a m ( ẹ̑ ẹ̄ )
um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo: na razstavi bo grafik praktično demonstriral lesorez
// odtis v tej tehniki: razstava lesorezov

lesorézec -zca m ( ẹ̑ )
1. kdor dela lesoreze: lesorezec ekspresionistične smeri
2. knjiž. rezbar : kipec je delo neznanega lesorezca

lesorézen -zna -o prid. ( ẹ̄ ẹ̑ )
nanašajoč se na lesorez: lesorezni postopek ; lesorezno orodje / lesorezne knjižne ilustracije ; stare bakrorezne in lesorezne plošče za tiskanje jasličnih figuric

lésostrugár -ja m ( ẹ̑-á )
delavec, ki struži les: podjetje sprejme kvalificiranega lesostrugarja

lesovína -e ž ( í )
1. papir. lesna vlakna, pridobljena iz lesa z brušenjem: uporabljati lesovino za izdelavo kartona ; tovarna lesovine ; les za lesovino / bela lesovina iz lesa, ki ni bil prej obdelan s paro ali kemikalijami
2. lesna snov, les: trhla lesovina v vratih se je zdrobila

lesovínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lesovino: lesovinska masa
les. lesovinska plošča plošča, narejena pod pritiskom iz lesnih vlaken in fenolnih smol, lepil; vlaknena plošča

lesôvje -a s ( ȏ )
1. star. gozd : za hišo se širi lesovje ; temno lesovje / krčiti lesovje ; ta predel je porasel s slabim lesovjem
2. večji kosi lesa, zlasti v gradbenih konstrukcijah: od hiše je ostal le zid in ožgano lesovje ; tesarji vežejo lesovje za ostrešje ; oporno lesovje / narasla reka nosi s seboj lesovje

lesovŕt -a m ( ȓ )
zool. hrošč, katerega ličinka uničuje les listavcev, Xyleborus dispar:

lèst [ ləst ] ž ( ə̏ ȋ )
zastar. prevara , zvijača , zvijačnost : dobiti kaj ne s silo, ampak z lestjo ; pridobiti si naklonjenost z lestmi / v njegovem ravnanju ni lesti in zlobe / za dosego cilja je uporabila vse svoje lesti in čare

lesténčen -čna -o ( ẹ̄ )
pridevnik od lestenec: lestenčna kljuka

lesténec -nca m ( ẹ́ )
okrasna priprava z več lučmi, navadno viseča s stropa: kristalni, razkošen lestenec ; lestenec z desetimi svečami, žarnicami / dvorano je razsvetljeval starinski lestenec

léstev -tve tudi léstva -e ž ( ẹ̄ )
priprava s prečnimi klini ali deščicami za vzpenjanje ali sestopanje: prisloniti lestev na zid ; iti, plezati po lestvi ; kovinska lestev ; stopiti na prvi klin lestve / dvokraka, enokraka lestev ; gasilske lestve ; mornarska lestev vrvna lestev z lesenimi klini, zlasti za reševanje oseb s krova v rešilni čoln ; požarna lestev pritrjena na zidu za zasilno reševanje ; vrvna lestev ; pren., ekspr. vzpenjati se po družbeni lestvi
ekspr. držati komu lestev pomagati mu, da kaj (slabega) opravi
// tej podobna priprava na strani voza: pritrditi lestve na ročice ; stopal je ob vozu in se držal za lestev

lésti lézem nedov. ( ẹ́ ẹ̑ )
1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze ; gosenica leze po listu ; po poti lezejo deževniki ; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce
// premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze ; čebele lezejo po satu ; muha leze po šipi / tiger leze proti svoji žrtvi se plazi
// navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami: lesti izpod postelje, s skale ; lesti skozi okno ; previdno je lezel v vodo / gledati otroka, kako hitro leze / lesti čez ograjo, na drevo plezati
2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se: veslali so proti toku, zato je čoln samo lezel ; vlak leze po strmini / prihuljene postave so lezle iz teme ; bolnik leze od postelje k mizi ; skupina planincev leze proti vrhu ; upognjen pod težkim bremenom leze navkreber / ko je začutil nevarnost, je njegova roka previdno lezla proti orožju / kazalec leze proti dvanajsti ; sonce leze višje in višje ; pren. njegov pogled je lezel po obrazih prisotnih
// počasi teči, polzeti: znojne kaplje mu lezejo po čelu ; solza leze po licu / reka leze po ravnini
3. ekspr. hoditi , iti : kadar je mogel, je lezel v mesto ; kaj pa lezeš tja, če si bolan ; lezeš kot polž zelo počasi / lesti po vseh štirih
4. nav. ekspr., s prislovnim določilom prodirati, riniti iz česa ali v kaj: žebelj leze iz deske ; kol pod težkimi udarci počasi leze v tla / prva travica že leze iz zemlje
// počasi v majhni količini, stopnji prihajati: iz vseh razpok je lezla voda / ekspr. jutranja svetloba leze skozi nizka okna / mraz leze v sobo, v telo
5. navadno s prislovnim določilom počasi se premikati s prvotnega, navadnega mesta: naramnica ji leze z rame ; nahrbtnik mu leze na stran ; hlače lezejo dol / ne maram nositi te rute, ker leze
6. s prislovnim določilom večati območje svojega delovanja, vplivanja: mraz mu leze po hrbtu ; prijetna toplota leze po telesu ; utrujenost leze po žilah ; bolečina v nogi leze višje in višje
// rastoč pokrivati vedno večjo površino: slak leze čez plot ; bršljan leze po razvalinah
7. ekspr., navadno v zvezi z v počasi se bližati čemu (slabemu): poletje že leze v jesen ; mož že leze proti sedemdesetemu letu / ali ne vidiš, da lezeš v nesrečo / lesti v dolgove ; bolj in bolj so lezli v revščino
8. ekspr. počasi minevati: ure lezejo ; čas leze po polževo
ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi ; ekspr. od presenečenja so mu oči lezle iz jamic gledal je z vedno bolj izbuljenimi očmi ; ekspr. gledali so, kako na obzorju vedno bolj leze iz morja gorata obala so najprej vidni vrhovi obale, nato pa vsa ; ekspr. sonce leze izza hriba vzhaja , za hrib zahaja ; ekspr. zelenje že leze proti vrhu hriba tudi drevje, ki raste bolj blizu vrha, že zeleni ; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada ; ekspr. tak je, da pred težavami leze na kup postaja malodušen ; ekspr. molčal je in kar lezel na kup, vase iz zadrege, žalosti, ponižnosti se je držal sključeno ; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan ; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati vzravnano ; šalj. pijača mu že leze v glavo opijanja se, postaja pijan ; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo ; ekspr. cesta se vijuga po dolini in leze v hrib se vzpenja ; ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati ; šalj. to vino je tako, da leze v lase je močno ; ekspr. mož leze v leta počasi se stara ; pog., ekspr. lesti komu v zadnjico, nekam, vulg. v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost ; pog. učenec komaj leze težko izdeluje v šoli ; pog. blago leze narazen postaja vedno tanjše, se na več mestih trga ; ekspr. lica mu lezejo narazen od zadovoljstva poteze obraza kažejo, da je zadovoljen ; ekspr. posestvo, premoženje leze narazen se manjša, propada ; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan ; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote

lestva gl. lestev

léstven -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lestev: lestveni klini / knjiž. pripeljati seno z lestvenim vozom z lojtrskim vozom, lojtrnikom
grad. lestvene stopnice preproste strme stopnice, podobne lestvi

léstvenica -e ž ( ẹ̑ )
1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice; lestvenik : ena lestvenica se je zlomila ; uporabiti smreko za lestvenico
2. nav. mn., knjiž. lojtrski voz, lojtrnik: zapeljati lestvenice pod kozolec ; lestvenice so polne snopov

léstvenik -a m ( ẹ̑ )
1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice: lestev se je gugala, ker je stala na tleh samo z enim lestvenikom
2. knjiž. lojtrski voz, lojtrnik: potegniti lestvenik izpod kozolca ; drdrajoči lestveniki

léstvica -e ž ( ẹ̄ )
1. manjšalnica od lestev: prisloniti lestvico ; stati na lestvici ; plezati po lestvici / vrvna lestvica ; pren., ekspr. vzpenjati se po socialni lestvici ; stal je na najnižjem klinu družbene lestvice
2. lestvi podobna priprava na strani voza; lojtrnica : stopal je ob vozu in se držal za lestvico
3. znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko: lestvica na termometru ; črtice lestvice so rdeče / Celzijeva lestvica za merjenje temperature z ničlo pri ledišču in s 100° pri vrelišču vode / merilna lestvica
4. navadno s prilastkom razvrstitev, vrsta posameznih enot kake skupine po stopnjah, zaporedju: proizvodnja tovarne obsega vso lestvico od najmanjših do največjih izdelkov ; sestaviti lestvico najboljših košarkarjev ; razporejati rezultate v lestvice / davčna, tarifna lestvica ; plačilna lestvica ; vrednostna lestvica ; zgornja meja starostne lestvice ; publ. rang lestvica / lestvica republiške lige je nespremenjena / top lestvica razvrstitev v določenem časovnem obdobju najbolj priljubljenih, popularnih skladb
5. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: lestvica čustev ; bogata lestvica izraznih možnosti
knjiž. narediti komu živo lestvico nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne ; publ. ta država je v pridelovanju riža na vrhu svetovne lestvice na prvem mestu; na enem izmed prvih mest
alp. težavnostna lestvica plezalnih tur ; fiz. lestvica dogovorjena enota in izhodiščna točka za merjenje kake količine ; Fahrenheitova lestvica za merjenje temperature z 32° pri ledišču in 212° pri vrelišču vode ; Kelvinova ali absolutna lestvica za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja ; geol. Mercallijeva lestvica razvrstitev jakosti potresa na dvanajst stopenj glede na posledice na zemeljski površini ; glasb. lestvica določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov ; celotonska lestvica ki ima v obsegu oktave samo cele tone ; diatonična lestvica ki ima v obsegu oktave cele tone in poltone ; durova, molova lestvica ; kromatična lestvica ki ima v obsegu oktave samo poltone ; meteor. Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča ; min. Mohsova trdotna lestvica razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa stopnja trdote ; šport. jakostna lestvica razvrstitev posameznikov, klubov v kaki športni disciplini glede na dosežene rezultate

léstvičast -a -o prid. ( ẹ̄ )
podoben lestvici: stol z lestvičastim naslonjalom

léstvičen -čna -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na lestvico: lestvični klini / knjiž. lestvični voz lojtrski voz, lojtrnik / lestvični toni

lestvína -e ž ( í )
drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice: sedel je na lestvi in se držal za lestvine
šport. bradeljnica

léš -a m ( ẹ̑ )
pogašeni delci premoga; ugasek : odvažati leš ; posuti atletsko stezo z lešem

léščarka -e ž ( ẹ̑ )
zool. rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom; gozdni jereb : loviti leščarke

leščáti se -ím se nedov. , lêšči se in léšči se; lêščal se in léščal se ( á í )
zastar. bleščati se, lesketati se: oko se lešči / v očeh se ji leščijo solze

léščerba -e ž ( ẹ̄ )
nekdaj preprosta svetilka na loj, olje: leščerba brli ; nad mizo visi leščerba ; šel je v hlev in si svetil z leščerbo ; ugasnil je kot leščerba, ki ji poide olje
// ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: zamenjaj žarnico, pri tej leščerbi se ne da brati

léščev -a -o prid. ( ẹ́ )
nar. dolenjsko leskov : leščeva palica

léščevje -a s ( ẹ́ )
leskovo grmovje: tam raste samo leščevje ; sekati leščevje ob poti ; pašnik z leščevjem in brinjem / iti v leščevje lešnike nabirat / steza drži po leščevju po svetu, poraslem z leskami

léščevka -e ž ( ẹ́ )
star. leskova palica, šiba: odrezati leščevko

leščílnik -a m ( ȋ )
knjiž. loščilnik : kombinacija sesalnika in leščilnika

léščiti -im nedov. ( ẹ̄ )
knjiž. loščiti , svetliti : leščiti parket, usnje

leščúr -ja m ( ú )
zool. morska školjka z veliko klinasto, hrapavo lupino, Pinna nobilis: naravna rastišča leščurjev

léšnik -a m ( ẹ́ )
sad leske: lešniki so že zreli ; jesti lešnike ; luščiti, nabirati, treti, zmleti lešnike ; kakor lešniki debele solze / dodati omaki za lešnik masla / lešniki so dobro obrodili leska
ekspr. to ni vredno piškavega lešnika zelo malo, nič ; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji, Arachis hypogaea

léšnikar -ja m ( ẹ́ ) zool.
1. ptica z močnim kljunom in kratkim repom, ki se hrani predvsem z gozdnimi sadeži; krekovt : krek, krek, hrešči lešnikar
2. hrošč, katerega ličinka uničuje lešnike, Balaninus nucum:

léšnikarica -e ž ( ẹ́ )
nar. ptica z močnim kljunom in kratkim repom, ki se hrani predvsem z gozdnimi sadeži; krekovt

léšnikast -a -o prid. ( ẹ́ )
po barvi podoben lešniku: lešnikaste oči

léšnikov -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na lešnik: lešnikove lupine ; lešnikova jedrca / lešnikov nadev, sladoled ; lešnikova čokolada, potica ; zavitek lešnikovih napolitank / obleka lešnikove barve

lèt léta m ( ȅ ẹ̄ )
1. glagolnik od leteti ali letati: let je naravno gibanje ptičev ; opazovati ptice med letom ; ptičji let ; lahkoten let metuljev ; let sove je tih / let bombnikov ; letalo z nenavadno hitrim letom / let puščice ; dolžina leta granate / v letu ptica je v letu lovila mušice ; ustreliti ptico v letu ; divje gosi v letu / z oslabljenim pomenom spustiti se v neslišnem letu na tla
let. žarg. spuščati se v mrtvem letu v brezmotornem letu
2. krajevno, časovno omejeno letenje; polet : odpovedati let
aer. brezmotorni let z izključenim motorjem ali z odvzetim plinom ; drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom ; letalo leti v nizkem letu ; navt. let pot, ki jo napravi jadrnica med dvema obratoma pri križarjenju ; šport. let del skoka, ko se telo giblje po zraku

letáj -a m ( ȃ )
star. polet , let : preleteti v enem letaju

leták -a m ( á )
list papirja z obvestilom, vabilom, reklamo, ki se deli v javnosti: letalo meče nad mestom letake ; širiti politične brošure in letake ; trositi letake po ulici ; propagandni letak

letálce -a s ( ā )
nav. ekspr. manjšalnica od letalo: tako letalce ima majhen razpon kril / papirnato letalce

letálec -lca [ tudi letau̯ca ] m ( ȃ )
1. kdor je usposobljen za ravnanje z letalom: postati letalec / jadralni, motorni letalec ; športni letalec ; vojni letalci
// aeronavt : letalci v zrakoplovu
2. navadno s prilastkom žival, ki leta: ta ptič je dober letalec ; netopir in drugi nočni letalci

letálen 1 -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na letanje: letalna sposobnost ptičev / sanjal je, kako bi konstruiral letalni stroj
zool. letalne mišice mišice, ki ptici pri letanju gibljejo peruti ; letalna mrena ali letalna koža mrena, koža ob trupu živali, ki ji omogoča letanje ; letalna krila hroščev ; letalna peresa najmočnejša, največja peresa v perutih ptice

letálen 2 -lna -o prid. ( ȃ )
med. smrten , smrtonosen : letalni izid bolezni / letalna doza strupa
biol. letalni gen gen, ki povzroči smrt organizma, še preden je ta zrel za razmnoževanje, smrtni gen

letalíšče -a s ( í )
prostor za vzletanje in pristajanje letal: graditi letališče ; letalo se spušča nad letališče ; na letališču je visokega gosta pozdravil predsednik vlade / civilno, matično, vojaško letališče / letališče na Brniku

letalíščen -čna -o ( ȋ )
pridevnik od letališče: množica na letališčni terasi ; letališčna uprava ; letališčno poslopje

letalíščnik -a m ( ȋ )
publ. kdor je zaposlen pri letalskem podjetju, zlasti na letališču: stavka rimskih letališčnikov

letalíški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na letališče: letališke naprave ; letališka signalizacija ; letališko poslopje / letališke storitve

letálka -e [ tudi letau̯ka ] ž ( ȃ )
1. ženska, ki je usposobljena za ravnanje z letalom: nov rekord mlade letalke / jadralna letalka
2. navadno s prilastkom žival ženskega spola, ki leta: lastovka je dobra letalka

letálnica -e ž ( ȃ )
publ. velika (smučarska) skakalnica: nova letalnica je zanesljiva / planiška letalnica

letálnik -a m ( ȃ )
zračno vozilo: ideja oskrbe letalnikov z gorivom v zraku sega v pionirske čase motornega letenja ; izbrati letalnik iz hangarja ; brezpilotni, jadralni letalnik

letálnost -i ž ( ȃ )
med. število, ki pove, koliko ljudi umre od sto obolelih za isto boleznijo; smrtnost , umrljivost : letalnost pri tej bolezni je velika / 30-odstotna letalnost

letálo -a s ( á )
motorno zračno vozilo, težje od zraka: letalo se dviga, kroži, leti, pristane, vzleti ; sestreliti sovražno letalo ; povzpeti se v letalo ; odpotovati z letalom ; kabina, krila, rep letala ; nosilnost letala ; pilotiranje letala ; posadka letala ; potniki v letalu ; prevoz z letalom / letalo bobni, brni v zraku / dvomotorno, dvosedežno letalo ; izvidniška letala ; jadralno letalo brez lastnega pogona, ki leti z izkoriščanjem zračnih tokov ; motorno, nadzvočno, reaktivno letalo ; potniško letalo ; šolsko letalo za praktični pouk letenja ; športno, vojaško letalo ; vodno letalo hidroplan ; letalo na reaktivni pogon
aer. amfibijsko letalo ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi ; doseg letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka ; krilce letala ; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj z nasprotnikovimi letali

letalonosílka -e ž ( ȋ )
vojna ladja za prevoz, vzletanje in pristajanje letal: graditi letalonosilke ; letalo se spusti na letalonosilko ; vzletišče letalonosilke ; letalonosilke, križarke, rušilci

letálski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na letalce, letalo ali letalstvo:
a) letalska šola / biti v letalski uniformi / odločil se je za letalski poklic
b) letalska konstrukcija / letalski motor ; letalsko krilo / razvoj letalske industrije ; huda letalska nesreča ; letalska proga Ljubljana–Zagreb ; prodaja letalskih vozovnic ; napasti letalsko oporišče ; pilot in drugo letalsko osebje ; letalsko podjetje / hud letalski napad ; letalski promet / poslati pismo z letalsko pošto
c) naše letalske enote
ptt letalsko pismo nekdaj pismo iz zelo lahkega papirja, pri katerem ima ovojnica barvast rob ; strojn. (letalski) vijak ; voj. letalska eskadra

letálstvo -a s ( ȃ )
1. dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali: razvoj, zgodovina letalstva / civilno, potniško, športno, vojno letalstvo ; jadralno, motorno letalstvo / odločil se je za letalstvo letalski poklic
// voj. del armade, določen za tako dejavnost: mornarica in letalstvo
2. več letal, letala: napad zavezniškega letalstva
3. aeronavtika , aviatika : hiter razvoj našega letalstva

létanje tudi letánje -a s ( ẹ́; ȃ )
glagolnik od letati: opazovati letanje čebel ; sposobnost ptičev za letanje / letanje z jadralnim letalom / kdaj bo konec njegovega letanja po hribih / iz hiše je bilo slišati kričanje in letanje / letanje za ženskami
ekspr. preden je kaj dosegel, je imel dosti letanja je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh

letárgičen -čna -o prid. ( á )
knjiž. duševno otopel, nedejaven: postati letargičen / letargično življenje v podeželskem kraju / letargični učinek opija
med. letargični bolnik ; letargično spanje ; zool. letargično stanje živali

letargíja -e ž ( ȋ )
knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: povsod je vladala letargija ; vdajati se letargiji ; izkopati se iz letargije ; zbuditi koga iz letargije
med. bolezenska zaspanost

létati -am nedov. , tudi letájte; tudi letála ( ẹ́ )
1. premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebele letajo iz panja ; metulj leta od cveta do cveta ; mušice letajo nad vodo ; lastovke danes visoko letajo / jadralna letala letajo nad mestom ; pren., ekspr. njegove misli letajo domov
2. ekspr. večkrat opraviti kako pot; hoditi : kar naprej leta v mesto / vedno leta okoli zdravnikov
// z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo: direktor je letal s seje na sejo ; letati na sestanke, po veselicah ; on rad leta po hribih ; letati za zaslužkom / leta gledat vse filme
3. pog. tekati : otroci letajo po travniku in lovijo metulje ; letati ven in noter
4. ekspr., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ali še vedno leta za njim ; njen mož leta za drugimi ženskami / že leta za dekleti
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: hladno je, on pa leta brez suknjiča ; vedno leta v kratkih hlačah / ne letaj bos, se boš prehladil ; kupi mi obleko, ali misliš, da bom naga letala okrog
star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok ; ekspr. ona previsoko leta ima prevelike zahteve; je preveč domišljava ; pog. celo noč sem letal sem moral hoditi na veliko potrebo ; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh

létavec -vca m ( ẹ́ )
zastar. fant, ki se udeležuje družabnega življenja fantov: ni več rumenokljunec, pa tudi letavec še ne: tako na vagi je, med dečkom in možem (W. Shakespeare – O. Župančič)

letávina tudi letavína -e ž ( ā; í )
nar. zahodno živali, ki letajo, zlasti ptiči: hodi po gozdu in opazuje letavino / postreči s pečeno letavino perutnino

letéčina in letečína -e ž ( ẹ̄; í )
star. živali, ki letajo, zlasti ptiči: streljati letečino s šibrami ; morske živali in letečina / postreči s pečeno letečino perutnino

léten 1 -tna -o prid. ( ẹ̑ )
1. nanašajoč se na leto
a) letni dohodek ; letni prirastek lesa ; letna množina padavin ; povprečna letna proizvodnja / letno povprečje / pomlad je najlepši letni čas
b) izpolnili so že deset odstotkov letnega načrta ; poslati letno poročilo o delu / letna bilanca ; letna ocena ocena ob koncu šolskega leta
c) plačati letni obrok ; udeležiti se redne letne skupščine / letni dopust
č) star. letna številka nad vrati kaže, da je hiša stara letnica
d) s števnikom: 10-letni otrok ; 30-letno delovanje
šol. letno poročilo ; trg. letna inventura
2. star. star eno leto; enoleten : zaklati letnega junca

léten 2 -tna -o prid. ( ẹ̑ )
poleten 1 : vroči letni meseci / letni plašč ; kupiti letno obleko / letne gume plitvo narezane gume ; letne in zimske počitnice ; letno gledališče prostor za uprizarjanje gledaliških predstav na prostem ; letno telovadišče prostor, urejen in opremljen za telovadbo na prostem
strojn. letno olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas

léten 3 -tna -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na let: letna sposobnost letalskih modelov

letênje -a s ( é )
glagolnik od leteti: ptič je že goden za letenje / letalo je spremenilo hitrost, smer letenja / prvak v jadralnem letenju / po dveh urah letenja so pristali
aer. akrobatsko letenje med katerim se z letalom izvajajo akrobacije ; instrumentalno letenje pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti ; kontrola letenja ; šport. inštruktor letenja ; voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom

létenski -a -o [ letənski ] prid. ( ẹ̑ )
star. poleten 1 , leten 2 : letenski plašč ; letenska obleka / letenska vročina

letéti -ím nedov. , lêtel ( ẹ́ í )
1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti ; ranjeni golob ne more več leteti ; lastovka leti nad dvoriščem ; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug ; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu ; pren., ekspr. misli letijo v domači kraj
igr. leti, leti družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke
2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom: vesoljska ladja leti proti luni ; letalo leti nad puščavo ; bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna letati
// voditi letalo, pilotirati: letalec je letel z najmodernejšim letalom / pilot leti vsak teden na progi Ljubljana–Pariz ; pilot je letel že nad 5000 km ima nad 5000 km vožnje
// publ. peljati se z letalom: delegacija bo letela na zasedanje
3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva letijo iskre ; puščica leti mimo glave ; krogle letijo od vseh strani ; kamenje je letelo proti njemu ; iskre letijo po zraku ; skakalec se je odgnal in lepo leti ; pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla padajo ; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog. čez pet minut je most že letel v zrak zletel
4. ekspr. zelo hitro se premikati: čolnič že leti od brega ; jadrnica leti po valovih kot ptica ; pren. pogled mu leti po ljudeh
// pog. teči , hiteti : pograbil je kapo in letel iz sobe ; letel sem v knjigarno po knjigo
5. ekspr. zelo hitro minevati: čas leti ; ure z njo so naglo letele
6. dov. in nedov. , pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): namignili so mu, da bo letel ; dijak je letel iz šole ; ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše
7. preh., navadno v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: očitki letijo name ; kam leti ta kritika ; pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo ; satira leti na kulturo ; šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj osumljen je on
ekspr. na sestanku so letele tudi ostre besede so se prepirali, so si očitali ; ekspr. pokrajina leti mimo oken se navidezno zelo hitro premika ; ekspr. kadar je razburjena, ji vse leti iz rok vse izpusti iz rok, razbije, prevrne ; ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih zelo ; ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili ; ekspr. denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj ga na lahek način zasluži ; pog. vse že leti na kup se podira, propada ; pog. nekaj krivde leti tudi na organizacijo nekaj je kriva tudi organizacija ; nar. žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo šlo ; ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše ; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo ; pog. drevju listje že dol, proč leti odpada ; nar. pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel z zelo slabim, razmajanim ; pog., ekspr. vpila je, da je vse skupaj letelo zelo je vpila ; pog. omet že stran leti odpada ; šale so letele vsevprek zelo so se šalili ; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo

létev -tve in létva -e ž ( ẹ̄ )
podolgovat kos lesa ali kovine, navadno pravokotnega prereza: odtrgati letev ; kovinska, lesena, smrekova letev ; okrasna letev ; skladovnica letev ; ogrodje, police, zaboj iz letev / obzidne letve ; pribijati (strešne) letve / zaključna letev lesena letev, ki utrjuje, zaključuje rob ploskve / plot iz letev iz lat
les. letev do šest centimetrov širok in do štiri centimetre debel kos žaganega lesa pravokotnega prereza ; strojn. zobata letev jeklena letev, katere izrezi se ujemajo z zobmi zobnika ; šport. pri skoku v višino dotakniti se letve

létina -e ž ( ẹ̄ )
1. kar se pridela v (enem) letu: letina dobro kaže ; kakšna bo letos letina ; tam daje zemlja letino le vsako drugo leto ; prodali so vso letino tobaka ; spravljati letino ; sadna, vinska letina ; bogata letina krompirja ; pren., ekspr. lani je izšlo dvajset pesniških zbirk, to je kar dobra letina
// s prilastkom določen čas v okviru enega leta glede na pridelek: takrat so se vrstile dobre letine ; pogovarjati se o slabih letinah ; bali so se ga kot hude letine zelo / ob dobri letini je pridelal sto mernikov pšenice
lani je bila sadna letina ali letina za sadje so sadna drevesa dobro obrodila
2. gozd. enoletni debelinski prirastek lesa; letnica : šteti letine
pravn. letina v fevdalizmu podložniška dajatev sodni oblasti kot odškodnina za varstveno poslovanje v enem letu

létnica -e ž ( ẹ̑ )
1. podatek, ki označuje leto kakega dogodka: letnice si težko zapomnim ; navesti letnico rojstva ; v njegovem predavanju je bilo preveč letnic / nad vežnimi vrati je vrezana letnica ; knjiga je izšla brez letnice in avtorjevega imena ; na sliki je letnica 1750
publ. tej obleki se pozna modna letnica po tkanini in kroju se vidi, iz katerega leta je; ni več moderna
2. s števnikom obletnica : oče praznuje 80-letnico ; proslava ob 50-letnici univerze
3. gozd. enoletni debelinski prirastek lesa: les ima goste, široke, valovite letnice ; gostota, smeri letnic
4. nar. enoletna žival (ženskega spola): letnica je bila privezana k uzdi matere

létnik -a m ( ẹ̑ ) navadno s prilastkom
1. enoletna doba periodično izhajajoče publikacije: sodeloval je samo v prvem letniku revije ; druga številka letošnjega letnika
// celota številk, snopičev te dobe: letnik ni popoln, dve številki manjkata ; dati vezat prvi letnik Jezika in slovstva
2. ljudje, rojeni istega leta: to so letniki, ki jih je zajela vojna ; vpoklican je bil letnik 1920 ; ta letnik otrok je bil že cepljen / mobilizacija mlajših letnikov ; med udeleženci prevladujejo starejši letniki
midva sva isti letnik sva rojena istega leta ; pog. kateri letnik si katerega leta si rojen ; evfem. ženske starejšega letnika starejše
// kar je pridelano v istem letu, zlasti vino: piti letnik 2011 / ta letnik vina je slab / kupim fiat letnik 1970 izdelan leta 1970
3. stopnja, organizacijska enota študija v višjih in visokih šolah: v prvem letniku je uspeh slab ; študent drugega letnika ; imeti pogoje za vpis v tretji letnik / višji letniki bodo imeli sestanek
// razred (v srednjih strokovnih šolah): drugi letnik srednje tehniške šole ; učiteljišče je imelo pet letnikov / izleta se je udeležil ves letnik
4. star. letni član: v društvo se je vpisalo dvajset dosmrtnikov in sto letnikov
lov. enoletna žival (moškega spola), zlasti gams, srnjak

letnína -e ž ( ī )
1. star. letna članarina: plačati pristopnino in letnino / pobirati letnino za cerkvene sedeže
2. nekdaj plačilo za delo enega leta: povečati hlapcu letnino
3. knjiž. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti; anuiteta

léto 1 -a s ( ẹ́ )
1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra: leto ima 365 dni ; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto ; prva četrtina leta ; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra ; navadno ki ima 365 dni , prestopno leto ki ima 366 dni ; novo leto ki se bo ali se je pred kratkim začelo / ekspr.: razglasili so ga za človeka leta najpomembnejšo osebnost ; dogodek leta najpomembnejši dogodek / navesti rojstno leto letnico ; mesec in leto dogodka nista znana / katerega leta je to bilo ; še istega leta, isto leto se je vrnil ; umrl je lansko leto lani ; tisto leto je bila lepa jesen ; to leto ga še nisem videl letos ; vsako leto nas obišče ; vse leto je bil bolan ; rodil se je leto pred njo ; koliko plače ima na leto letno ; tam je žetev dvakrat na leto ; to bomo naredili še v tem letu še letos ; tam je živela do leta 2007 ; članek je iz leta 1970 ; po letu 1900 se je stanje izboljšalo ; vojna se je končala v letu 1945 ; star. v letu Gospodovem 1664 leta 1664 ; razmere pred letom 1991 / pri datiranju: Prešeren je umrl 8. februarja 1849. leta [l.] ali leta 1849 ; 1. maja tega leta [t. l.] leta, v katerem se to govori, piše / kot voščilo srečno novo leto
// s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: mokrotno, sušno leto / mednarodno geofizikalno leto v katerem se načrtno raziskuje zemlja v svetovnem merilu ; hroščevo leto ko se v velikih množinah pojavijo rjavi hrošči ; Mozartovo leto s posebnim poudarkom na uprizarjanju Mozartovih del ; olimpijsko leto ; obilno ribje leto ; lani je bilo sadno leto so sadna drevesa dobro obrodila ; leto 2011 je bilo mednarodno leto kemije
// s prilastkom čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom: lovsko leto ki traja od 1. aprila do 31. marca ; muslimansko leto ; šolsko leto ki traja od 1. septembra do 31. avgusta ; prvi razred je obiskoval v šolskem letu 1930/31 ; študijsko leto ki traja od 1. oktobra do 30. septembra
2. navadno s števnikom čas dvanajstih mesecev: od takrat sta minili dve leti ; že tretje leto poteka, odkar ga ni ; četrt, pol leta / delovno, službeno leto / že več kot dve leti se ni oglasil ; obljubil je, da bo plačal čez tri leta ; pogodbo je sklenil za eno leto ; ob letu, star. k letu se vidimo čez eno leto ; že leto dni je v tujini eno leto ; tam bo ostal leto dni eno leto ; takrat je obljubil, leto kasneje pa se je premislil ; star. danes leto je odšel pred enim letom ; star. pridi danes leto čez eno leto / petnajst let zapora / kot voščilo za rojstni dan še na mnoga leta
// s števnikom ta čas za označevanje starosti česa: otroku je dve leti ; ima, star je že eno leto ; hiša je stara sto let ; do sedmega leta je živel pri starših do starosti sedmih let ; pog. v deveto leto gre pred kratkim je bil star osem let ; z desetimi leti je šel od doma ko je bil star deset let ; določiti leta starosti ; dekle osemnajstih let ; do starosti pet let, petih let ; ženska pri sedemdesetih letih stara približno sedemdeset let ; otrok v devetem letu od izpolnjenega osmega leta do izpolnjenega devetega leta starosti / kot opozorilo mladini do 16. leta vstop prepovedan
3. mn. starost, življenjska doba: ko sem imel jaz ta leta kakor ti, sem bil že samostojen ; med njima je precejšnja razlika v letih / biti istih let ; biti v zrelih letih ; moški srednjih let ; ženska mojih let ; velik za svoja leta
4. mn., navadno s prilastkom omejeno trajanje v življenju, bivanju: ta leta so bila zanj srečna ; tistih let se bom vedno spominjal / dekliška, fantovska, mladostna leta ; otroška leta je preživel v domači hiši ; ekspr. šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost ; leta zorenja / poznava se iz dijaških let ; tako sem navajen iz, od mladih let ; na stara leta, v starih letih je beračil ko je bil star ; človek se mora učiti v mladih letih ko je mlad / z oslabljenim pomenom leta mladosti mladost ; pren., knjiž. meščanska družba je bila takrat še v otroških letih
// omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: takrat so bila huda leta ; vojna leta ; leta krize ; razvoj gospodarstva v povojnih letih
// knjiž., z vrstilnim števnikom omejeno trajanje desetih let, z začetkom, kot ga nakazuje števnik: šestdeseta leta prejšnjega stoletja so preobrat ; v dvajsetih letih devetnajstega stoletja ; kriza tridesetih let ; v začetku osemdesetih let
5. mn., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dolgo omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: od takrat so minila že leta / leta (in leta) je pisal to knjigo / dolga leta je trajalo, preden je plačal dolg
6. letnik : tretje leto filozofije je študiral na Dunaju ; dohitel ga je znanec, medicinec v zadnjem letu / Delo, leto V., št. 3
7. navadno s prilastkom kar se pridela v (enem) letu; letina : letos je bilo dobro leto ; pomlad je obetala dobro leto
star. pisalo se je leto 1848 bilo je leta 1848 ; pog. njemu se res ne poznajo leta videti je mlajši, kot je v resnici ; ekspr. kako hitro tečejo leta čas ; dokupiti leta prostovoljno plačati pokojninsko zavarovanje za čas, ko zavarovanec ni bil obvezno zavarovan ; star. nevesti so dokupili, kupili leta dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti ; pog. ona skriva leta videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara ; leto na leto, leto za letom se dogaja isto kar naprej, vedno ; leto in dan ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto ; ekspr. tam sneg leto in dan ne skopni nikoli ; ekspr. leto in dan je spal v hlevu vedno ; star. čez leto in dan približno čez eno leto ; boj za prvo mesto je iz leta v leto, od leta do leta hujši vedno hujši; vsako leto hujši ; ekspr. umor je bil pojasnjen šele čez leta, po letih po dolgem času ; evfem. mož gre že v leta se stara ; evfem. biti v letih star, starejši ; pred leti je tu stala hiša včasih, nekdaj ; z leti raste tudi njegova trma čim starejši je, tem bolj je trmast ; z leti je zanimanje začelo upadati sčasoma, polagoma ; šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let ; šalj. že sedem hrvaških, laških let te nisem videl zelo dolgo ; šalj. biti v Kristusovih letih star triintrideset let ; star. mlado leto pomlad ; ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta ; novo leto čakati novo leto bedeti v noči med 31. decembrom in 1. januarjem do polnoči ; praznovati novo leto 1. januar ; to se je zgodilo na novo leto, star. na novega leta dan 1. januarja ; obiskati za novo leto za novoletne praznike ; danes je staro leto 31. december ; star. na starega leta dan 31. decembra ; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri kom, v kaki dejavnosti ; ekspr. prebili smo sedem suhih let čas revščine, pomanjkanja ; bolnik je vsako leto slabši vedno slabši ; ekspr. rad bi dal nekaj let življenja, da bi bilo to res zelo želim ; vznes. biti v cvetu let mlad ; pog. dobiti pet let (zapora) biti obsojen na pet let (zapora) ; pog., ekspr. že sedemdeset let imam na grbi star sem že sedemdeset let ; močen kljub letom kljub starosti ; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
agr. rodno leto v katerem sadno drevje normalno ali bogato obrodi ; astron. astronomsko leto čas, ki ga porabi Zemlja, da enkrat obkroži Sonce ; kozmično leto čas, ki ga porabi Sonce, da napravi en obhod okoli središča našega zvezdnega sestava ; Lunino ali lunarno leto ki ima 354 dni ; sončno ali solarno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja ; zvezdno ali sidersko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti, da se spet vrne med iste zvezde ; ekon. gospodarsko ali poslovno leto ki se začne z novim porastom gospodarske in poslovne aktivnosti in se konča v mrtvi sezoni ; fin. proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun ; računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev ; fiz. svetlobno leto pot svetlobe v enem letu ; ta zvezda je oddaljena od zemlje štiri svetlobna leta ; rel. sveto leto navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi ; šol. sobotno leto leto ali daljše obdobje do enega leta, navadno brez delovnih ali študijskih obveznosti, namenjeno predvsem raziskovanju, izpopolnjevanju, potovanjem

léto 2 -a s ( ẹ́ )
1. star. poletje : pomlad je minila in nastopilo je leto ; vroče leto / obleka za leto / čez leto je živel ob morju ; zastar. po letu so se hodili kopat poleti ; v letu in zimi enako oblečen zmeraj
2. v zvezi babje leto , meteor. obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena; babje poletje

letónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na Letonce ali Letonsko: letonska pristanišča / letonski jezik

letónščina -e ž ( ọ̑ )
letonski jezik: prevod iz letonščine

letopís -a m ( ȋ )
1. zapisi pomembnejših dogodkov po letih: iskati zgodovinske podatke v letopisih / Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti ; pren., knjiž. letopis človeškega rodu ne pozna nobenega takega primera
2. (letna) publikacija s prispevki več avtorjev; almanah : sodelavci letopisa

letopísec -sca m ( ȋ )
pisec letopisov: tako poroča letopisec iz 15. stoletja ; pren. pisatelj je hotel biti tudi letopisec svojega časa

letopísen -sna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na letopis: letopisni podatki / letopisno navajanje dogodkov / letošnji zbornik nadaljuje letopisno izročilo

letorásel -sli [ letorasəu̯ ] ž ( ȃ )
gozd. mladika : leskova letorasel

létos prisl. ( ẹ̑ )
v letu, ki je, še traja: letos je manj gostov kakor lani ; še letos ti vrnem / začeli so letos v januarju ; razstava je bila marca letos / žganje je od letos letošnje ; proračun za letos je večji letošnji proračun

létošnji -a -e prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na leto, ki je, še traja: letošnja jesen je deževna ; letošnje leto je hitro minilo ; prvi meseci letošnjega leta / letošnji gledališki repertoar ; letošnja proizvodnja cementa / letošnji mednarodni sejem ; letošnje in lanske številke časopisa / vrnil se je letošnjo pomlad, knjiž. letošnje pomladi

letoválec -lca [ letovau̯ca in letovalca ] m ( ȃ )
publ. kdor preživlja letni dopust, počitnice (zunaj stalnega bivališča): število letovalcev v gorskih krajih raste

letovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od letovati: odločil se je za dvotedensko letovanje ; letovanje v gorah mu je koristilo ; stroški letovanja / organizirati dnevno letovanje otrok ki ne vključuje organiziranega prenočevanja ; zdravstvena letovanja / kam greste na letovanje

letováti -újem nedov. ( á ȗ )
publ. preživljati letni dopust, počitnice (zunaj stalnega bivališča): letovati na morju, v planinah ; letovati v svoji počitniški hišici / otroci iz Trbovelj letujejo letos na Gorenjskem

letovíščar -ja m ( ȋ )
kdor preživlja letni dopust, počitnice v letovišču: oddajati sobe letoviščarjem ; prireditve so se udeležili domačini in letoviščarji

letovíščarka -e ž ( ȋ )
ženska, ki preživlja letni dopust, počitnice v letovišču: v parku sedi družba letoviščark

letovíščarski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na letoviščarje ali letovišče: letoviščarska družba / letoviščarski vlaki so vedno polni / letoviščarski kraj letoviški

letovíščarstvo -a s ( ȋ )
preživljanje letnega dopusta, počitnic zunaj stalnega bivališča: velik razmah letoviščarstva

letovíšče -a s ( í )
1. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje letnega dopusta, počitnic: to letovišče ima vse možnosti za razvoj ; oditi v letovišče ; dobro obiskano letovišče ; letos so vsa letovišča polna tujcev / klimatsko, obmorsko, zimsko letovišče / zastar. prodati letovišče ob morju letoviško, počitniško hišico
2. star. letni dopust, počitnice, letovanje: iti na letovišče v toplice ; biti na letovišču

letovíščen -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na letovišče: letoviščni del obale / letoviščna sezona

letovíščnik -a m ( ȋ )
letoviščar : obmorski kraji privabljajo mnogo letoviščnikov

letovíški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na letovišče: letoviški gostje / to je znan letoviški kraj / letoviška hišica

letrízem -zma m ( ī )
um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo so črke, številke, grafični znaki: letrizem v poeziji, slikarstvu

létščina -e ž ( ẹ̑ )
letonščina

letva gl. letev

létvan -a -o prid. ( ẹ̑ )
arhit. obit z letvami: letvana vrata

létvarica -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo; gajba : izdelovati letvarice

létvast -a -o prid. ( ẹ̄ )
ki je iz letev: letvasta ograja ; letvaste police za sadje ; letvasta vrata
agr. letvasti boben mlatilnice

létven -a -o ( ẹ̑ )
pridevnik od letev: letveni zaboji

létvenik in letveník -a m ( ẹ̑; í )
1. agr. ogrodje (iz letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: razpeljati hruško po letveniku
2. gozd. gozd, v katerem imajo drevesa debelino letev: gošča prehaja v letvenik

létvica -e ž ( ẹ̄ )
manjšalnica od letev: pritrditi letvico ; žagati letvice ; otroška stajica iz letvic / zakriti rob poda z letvico
les. utorna letvica

letvíčiti -im nedov. ( í ȋ )
les. ob skladanju desk polagati vmes letve: delavci letvičijo
// letviti

letvíti -ím in létviti -im nedov. , letvèn in létven ( ī í; ẹ̄ )
les. pritrjevati letve zaradi povezave, zavarovanja česa: letviti parketni pod

leut gl. levt

lév 1 -a m ( ẹ̑ )
1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče: kačji lev ; lev gosenice, raka
2. levitev : drugi lev je končan

lév 2 -a m ( ẹ̑ )
denarna enota Bolgarije: to stane pet levov
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote:

lèv 3 lêva tudi léva m ( ȅ ē, ẹ̄ )
1. v Afriki živeča zver, katere samec ima veliko glavo in košato grivo: lev rjove ; krotilec levov ; lov na leve ; lev in levinja ; boril, branil se je kakor lev ; hraber kot lev / pred vhodom stojita dva kamnita leva
beneški lev ali lev sv. Marka podoba leva kot simbol beneške republike ; publ. tam je nekoč vladal britanski lev Angleži, Britanci
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju leva: levu ni všeč, če se mora podrejati avtoriteti drugega ; on je pravi lev
rojen je v znamenju leva v času od 23. julija do 23. avgusta
3. ekspr. hraber, neustrašen, junaški moški: on ni lev, pač pa lisjak ; v boju je bil lev ; ni se upal spoprijeti se s takim levom
4. ekspr., navadno s prilastkom moški, ki po lastnostih, zaželenih za področje njegovega udejstvovanja, presega druge: v mladih letih je bil velik lev ; lev družabnih prireditev / gledališki lev ; modni, promenadni, salonski lev
astron. Lev peto ozvezdje živalskega kroga ; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah ; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe ; zool. morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens

lév 4 ž ( ẹ̑ )
1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče; lev 1 : kačja lev
2. levitev : lev poteka precej hitro

léva 1 -e ž , lévih ( ẹ́ )
1. nav. ed. leva roka, levica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu
// leva noga: brcnil je žogo z levo in zgrešil / v medmetni rabi otroci so korakali: leva, desna, ena, dve
2. v prislovni rabi, v zvezi z na, od, po, v, z izraža levo stran: pisati od leve proti desni ; priti od leve ; iti, kreniti na, v levo ; vrata se odpirajo na, v levo ; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno ; obrniti se v levo ; ovinek na levo ; obrat v levo / krogla je priletela z leve ; na desni teče reka, na levi je gozd ; hoditi po levi ; miza na levi je še prosta / kot povelje: na levo ; polkrog v levo ; pren. politik je krenil v levo ; avtorjeva usmerjenost v levo
kar tod pojdite in se držite leve na vsakem razpotju pojdite po levi poti ; ekspr. ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih ; ekspr. sedel je za mizo in ni pogledal ne na levo ne na desno gledal je naravnost in se ni oziral okoli sebe
obrt. plesti same leve leve petlje; prim. levi

léva 2 -e ž ( ẹ̑ )
1. nekdaj majhnemu ognjišču podobna vdolbina v zidu, v kateri gorijo trske za razsvetljavo: primakniti kolovrat bližje k levi
// star. kamin : ob zimskih večerih so sedeli pri levi
2. alp. majhna, plitva votlina, vdolbina v skalovju: leva v gladki steni

levák -a m ( á )
1. polit. žarg. pristaš, pripadnik politične levice; levičar : jeziti se na levake ; vladanje naših levakov / esktremistični levaki
2. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor se neuspešno loteva različnih opravil: sami levaki ; levaki in nesposobneži

levánt -a m ( ȃ )
vzhodni veter, vzhodnik: Popoldne .. že levant od Istre pada (I. Gruden)
meteor. veter v Sredozemlju, zlasti vzhodni, ki piha s kopnega na morje

levánta in Levánta -e ž ( ȃ )
knjiž. dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja: prebivalci levante / trgovati z levanto

levantínec -nca m ( ȋ )
nav. ekspr. prebivalec dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja:

levantínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na levantince ali levanto: levantinski trgovci / levantinski smisel za trgovanje

levántski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na levanto: levantske dežele / levantski trgovci

lêvček tudi lévček -čka m ( ȇ; ẹ̑ )
manjšalnica od lèv: levinja in levčki

lévi -a -o prid. ( ẹ́ )
1. ki je na isti strani telesa kot srce: leva noga, rama, roka ; z levo stranjo telesa se je naslonil na zid ; poškodovati si levo oko / levi čevelj za na levo nogo
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je prevrnil na levi bok ; leva stran ceste ; levo zadnje kolo se je snelo / levi breg reke gledano v smeri toka ; levo krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično liberalen: poslanci leve opozicije ; leva študentska organizacija / leve skupine v gibanju ; levo krilo stranke
3. pog. nepomemben: veliko denarja je šlo za organizacijo neke leve prireditve
nar. levi otroci otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci ; ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno ; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen ; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani ; pog. ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo roko z lahkoto, brez težav ; pog. ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje brez premisleka ; pog. delo opravlja z levo roko ne temeljito, površno ; star. zakon na levo roko zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora; morganatični zakon ; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko
grad. leva vrata vrata, ki se odpirajo v levo ; mat. leva stran enačbe stran, ki je na levi strani enačaja ; navt. levi bok ladje gledano od krme proti premcu ; obrt. levi (zidan) štedilnik štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo ; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje ; polit. italijanski levi center ; strojn. levi navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec ; šport. levi krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri nogometu ; levo krilo igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu prim. leva 1

leviatán tudi leviátan -a m ( ȃ; ȃ )
po bibliji velikanska morska pošast: pokončati leviatana ; pren., knjiž. kdo nas bo rešil tega leviatana

levíca -e ž ( í )
1. leva roka; ant. desnica : položil ji je levico okoli ramen ; enako spretno dela z levico kot z desnico ; z levico si je zakrila oči / držati rokavice v levici
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli ; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža levo stran: posadil ga je na svojo levico / na njegovi levici je sedelo lepo dekle ; pren., publ. pisateljeva navzočnost na levici javnega življenja
2. polit. liberalna stranka, tako krilo v stranki ali skupina takih strank: kandidati, predstavniki levice ; zmaga levice ; spopad med desnico in levico / zmerna levica ; skrajna levica v gibanju / slovenska kulturna levica ; tranzicijska levica

levìč -íča m ( ȉ í )
levček : levinja z leviči

levíčar -ja m ( ȋ )
1. kdor pri delu uporablja predvsem levo roko: precej otrok je levičarjev
2. polit. pristaš, pripadnik politične levice: levičarji in desničarji
// v socializmu pripadnik skrajne, radikalne smeri v nekaterih (komunističnih) partijah: maoistični levičarji med evropskimi komunisti
3. nav. evfem. komunist : policija ga je nadzorovala, ker je bil levičar

levíčarka -e ž ( ȋ )
1. ženska, ki pri delu uporablja predvsem levo roko: težko piše z desno roko, ker je izrazita levičarka
2. polit. pristašinja, pripadnica politične levice: v politiki je bila levičarka / skrajna levičarka

levíčarski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na pristaše, pripadnike politične levice: levičarski politični krogi, voditelji / levičarske stranke / v reviji so sodelovali tudi levičarski umetniki / levičarski odklon v partijah

levíčarstvo -a s ( ȋ )
1. miselnost levičarjev: takratni režim ga je preganjal zaradi njegovega levičarstva / sektaško levičarstvo
2. uporabljanje predvsem leve roke pri delu: prevladovanje desničarstva nad levičarstvom pri otrocih

levíčen -čna -o prid. ( ī ȋ )
ki pri delu uporablja predvsem levo roko: levični in desnični otroci

levíčnik -a m ( ȋ )
kdor pri delu uporablja predvsem levo roko; levičar : biti izrazit levičnik

levínja tudi lêvinja tudi lévinja -e ž ( í; ē; ẹ̄ )
1. samica leva: levinja z mladičem ; branila je otroke kot levinja svoje mladiče
2. ženska, rojena v astrološkem znamenju leva: po horoskopu je levinja ; temperamentna samska levinja ; tipična levinja
rojena je v znamenju leva v času od 23. julija do 23. avgusta
3. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki po lastnostih, zaželenih za področje njenega udejstvovanja, presega druge: izkušena levinja / salonska levinja

léviske -visk ž mn. ( ẹ̑ ) pog.
kavbojske hlače znamke Levi's: nositi leviske ; ideja, reklama za legendarne leviske ; motoristična jakna, razvlečena majica in zguljene leviske

levít -a m ( ȋ )
1. rel. naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši: k oltarju je pristopil škof z leviti / maša z leviti asistirana maša
2. pri starih Judih pomočnik duhovnika pri daritvi v templju: veliki duhovnik v spremstvu levitov
3. mn., šalj. opominjanje , oštevanje : kdaj bo konec teh levitov
šalj. brati, peti komu levite oštevati ga

levitácija -e ž ( á )
samodejni dvig telesa in lebdenje v zraku ne glede na zakon težnosti, zlasti pri zamaknjenjih, hipnozah: v ekstazi je izvajal levitacijo

levítev -tve ž ( ȋ )
glagolnik od leviti se: prva levitev rakov ; kača ob levitvi ; razvoj žuželke od levitve do levitve

levíti se -ím se nedov. , lévi se in lêvi se ( ī í )
1. odstranjevati si, slačiti si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se levi ; pren., ekspr. Doživljal je tisto nevarno spremembo v sebi: prehod iz mladostnosti v zrelost. Levil se je (M. Jarc)
2. ekspr., v zvezi z v opuščati dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzemati drugačne: iz skromnega človeka se je levil v domišljavca

levjesŕčen -čna -o prid. ( ȓ )
knjiž., ekspr. zelo hraber, pogumen: levjesrčni vojaki

lêvji in lévji -a -e prid. ( ȇ; ẹ̑ )
nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža ; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka
// ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum ; bil je plečat človek z levjo glavo ; ponosen je na svojo levjo grivo
ekspr. no, kdo si upa v levji brlog k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo ; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla ; ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička ; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh ; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom
šport. levji skok skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval letno

levkemíja -e ž ( ȋ )
med. bolezen, za katero je značilen pojav rakavih belih krvničk v krvi, belokrvnost: imeti levkemijo ; umreti, zboleti za levkemijo ; bolnik z levkemijo

levkocít -a m ( ȋ )
nav. mn., biol. brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bela krvnička 3 , belo krvno telesce 3 : število levkocitov v krvi se je zmanjšalo ; vrste levkocitov ; levkociti in eritrociti

levkója -e ž ( ọ̑ )
vrtn. grmičasta vrtna ali lončna rastlina s sivkastimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Matthiola incana: gojiti levkoje

levkoplást -a m ( ȃ )
lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze; (lepilni) obliž : nalepiti, odstriči levkoplast
nav. mn., bot. tvorba v celicah zlasti podzemeljskih delov rastline, ki vsebuje rezervne snovi

levljênje -a s ( é )
glagolnik od leviti se: levljenje kač, rakov

levnják -a m ( á )
zaprt prostor za leve: otroci občudujejo leve v levnjaku

levo... ali lévo... prvi del zloženk ( ẹ́ )
nanašajoč se na levi: levoročen ; levosučen

levorôčen in levoróčen -čna -o prid. ( ō; ọ̄ )
knjiž. nanašajoč se na levo roko: levoročna klavirska igra
obrt. levoročni šivalni stroj šivalni stroj, ki ima pogonsko kolo na levi strani

lévosredínski -a -o prid. ( ẹ́-ȋ )
ki je za politično usmeritev med levico in sredino: levosredinska koalicija, opozicija ; levosredinska stranka, vlada / levosredinski trojček

lévost -i ž ( ẹ́ )
nagnjenost, usmerjenost v levo: poševnost in levost pisave

levostránski -a -o prid. ( á )
knjiž. nanašajoč se na levo stran: levostranska lega v spanju / levostranska operacija pljuč

lévosúčen -čna -o prid. ( ẹ́-ū )
fiz., kem., navadno v zvezi s snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo:

lêvov tudi lévov -a -o ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od lèv: levova griva

lévt -a m ( ẹ̑ )
navt. istrski ribiški čoln z enim jamborom in latinskim jadrom:

leydenski -a -o [ lájdənski in lájdenski ] prid. ( ȃ )
fiz., v zvezi leydenska steklenica , nekdaj kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja plast kovine:

léza -e ž ( ẹ́ )
alp. plezanje , pleza : leza v tej steni ni težavna

lézba -e ž ( ẹ̑ ) slabš.
lezbijka: rekli so, da se obnašata kot lezbi, ko sta šli po cesti z roko v roki ; zmerjati žensko z lezbo

lézbičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na lezbijke: lezbično nagnjenje / lezbična ženska

lézbijka -e ž ( ẹ́ )
ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola: biti lezbijka

lézbijski -a -o prid. ( ẹ́ )
lezbičen : lezbijsko nagnjenje

lézbištvo -a s ( ẹ́ )
spolna nagnjenost žensk do oseb istega spola: spregovorila je o težavah in radostih lezbištva ; gejevstvo in lezbištvo

lezéčina in lezečína -e ž ( ẹ̄; í )
star. manjše živali, ki lezejo: gadje in druga lezečina

lézenje -a s ( ẹ́ )
glagolnik od lesti: kačje lezenje / pri lezenju čez ograjo si je strgal obleko
teh. pojav, da se jeklen predmet pri stalni obremenitvi in visoki temperaturi za zmeraj deformira

lezgínka -e ž ( ȋ )
živahen kavkaški ljudski ples: plesati lezginko

lézija -e ž ( ẹ́ )
knjiž. poškodba , rana : lezija živčevja

lezíka -e ž ( ī )
petr. ploskev, presledek med plastmi kamnine, nastale kot usedlina:

léža -e ž ( ẹ́ )
1. star. ležanje : leža na trebuhu / vse ga boli od dolge leže / bolnika je leža oslabila
2. zastar. lega 1 , položaj : mesto ima lepo ležo ; premakniti kaj iz prvotne leže

ležáj -a m ( ȃ )
1. teh. strojni del, ki vzdržuje vrteči se del stroja v zahtevani legi: ležaj se segreje ; naravnati ležaj ; olje za mazanje ležajev / aksialni ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo vzdolž gredi ; drsni ležaj pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva ; kotalni ležaj pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kotalke ; kroglični ležaj pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kroglice ; radialni ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred
2. mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni: izdelati ležaj za jambor

ležájen -jna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na ležaj: ležajni del / ležajna blazinica ali ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja ; ležajna puša kratka debela cev kot drsni ležaj
metal. ležajne zlitine zlitine bakra, svinca, kositra, antimona in cinka, ki se uporabljajo za ležaje

ležák -a m ( á )
močnejše, dobro uležano svetlo pivo: odpreti steklenico ležaka
agr. velik sod za shranjevanje vina

ležálen -lna -o prid. ( ȃ )
namenjen za ležanje: ležalna ploskev žimnice / ležalni sedež sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj ; ležalni stol stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje ; ležalni vagon vagon z oddelki, v katerih so ležišča, brez omaric za obleko in brez umivalnika ; ležalna blazina blazina za ležanje, napolnjena z zrakom ; razpeti ležalno mrežo med dve drevesi
agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh ; med. ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati ; ležalno zdravljenje zdravljenje, pri katerem je ležanje njegov bistveni del ; obrt. ležalno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za ležanje

ležálka -e ž ( ȃ )
podloga za ležanje, navadno na prostem, na plaži: na plažah je poleti težko najti nekaj kvadratnih metrov prostora za ležalko in kopalno torbo ; slamnata ležalka ; senčnik in ležalka

ležálnica -e ž ( ȃ )
1. prostor v sanatoriju, namenjen za ležanje na prostem: ležalnica je bila polna pacientov
2. knjiž. ležalnik , ležišče

ležálnik -a m ( ȃ )
1. ležalni stol: zlekniti se na ležalnik ; poležavati v ležalniku / babica je napol ležala na svilenem ležalniku
novi avtobus je opremljen s sedeži ležalniki z ležalnimi sedeži
// iz desk zbita priprava za sončenje: na kopališču izposojajo ležalnike
2. ležalni vagon: v ležalniku je še nekaj prostih mest / ležalnik proti Beogradu je razprodan

ležánje -a s ( ȃ )
glagolnik od ležati: ležanje na boku ; sedenje in ležanje / večmesečno ležanje ga je oslabilo / ležanje blaga v skladišču

ležarína -e ž ( ī )
pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takoj: plačati ležarino

ležarínski -a -o ( ȋ )
pridevnik od ležarina: ležarinska pristojbina

ležáti -ím nedov. ( á í )
1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali ; vojaki so ležali in spali ; ležati na postelji ; ležati v senci ; mirno ležati ; napol ležati v naslonjaču ; negibno, vznak ležati ; ležali so tesno drug ob drugem kakor sardine ; ležati na boku, na hrbtu, trebuhu ; ležati na obrazu tako, da je obraz pritisnjen tesno na podlago ; ležati z rokami pod glavo ; leži kot klada ; leži kot mrtev negibno / plavalec leži na vodi in se odpočiva negibno, v iztegnjenem položaju na površini vode / maček leži na peči
// biti v takem položaju zaradi spanja, počitka: lenuh leži do devetih ; dolgo leži / zvečer gre zgodaj ležat spat / v taborišču je ležal na slami, golih tleh za ležišče je imel slamo, gola tla
// biti v (pretežno) takem položaju zaradi bolezni: prehladil se je in leži ; že mesec dni leži je bolan / od ponedeljka leži v bolnišnici je
2. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču ležijo njegovi predniki ; rad bi ležal v domači zemlji ; kdo leži tukaj
3. pog., v zvezi s pri, z opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: ležati pri dekletu ; ona leži z drugimi
4. biti nameščen na podlagi z daljšo, širšo stranjo: ena bukev še stoji, dve pa že ležita ; knjige na polici ležijo in stojijo ; vse prekle so po nevihti ležale
5. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se na površini: zvezek leži na klopi ; vzel je denar, ki je ležal na mizi ; na pohištvu leži prah ; na travi leži rosa ; po pločniku ležijo smeti / sneg leži meter na debelo
// biti, nahajati se na določenem mestu, navadno na večji površini: mesto leži ob reki ; okoli jezera ležijo gozdovi ; ta dežela leži na severu ; njiva leži v ravnini ; pokrajina leži pred nami kot na dlani je dobro, razločno vidna / kje leži Amerika ; v ljudskih pesmih leži, leži ravnó poljé
// biti, nahajati se kje sploh: oči ležijo pod čelom ; njegove oči so ležale globoko v jamicah ; knjige ležijo v omari ; ti organi ležijo v trebušni votlini ; gred leži počez je nameščena / dlačice ležijo v eno smer / nad reko leži meglica ; pod zemljo ležijo naravni zakladi ; za hlevom je ležal kup gnoja / z oslabljenim pomenom: okoli njiju je ležal opoldanski mir ; čudna napetost leži v zraku ; senca nezaupanja leži med njima
6. s prislovnim določilom biti kje nastanjen iz vojaških vzrokov: ležati v strelskih jarkih, okopih ; star. vojska leži pod trdnjavo
7. biti, zadrževati se kje brez koristi: po skladiščih ležijo velike zaloge ; denar leži v blagajni, doma / pismo je tri dni ležalo na pošti ni bilo dostavljeno naslovniku
// čakati na primernost za uporabo: meso naj pred uporabo en dan leži ; vino mora nekaj časa ležati, preden gre v prodajo
8. knjiž., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na obrazu ji leži zadrega ; na ustnicah ji je ležal blažen nasmeh ; v njenem pogledu leži žalost / v glasu leži trpkost
9. z oslabljenim pomenom, s povedkovnim določilom izraža stanje osebka: leži bolan, nezavesten, pijan ; knjige ležijo razmetane / leži v hudi vročici ; leži za pljučnico / cesta je prazna ležala pred njim ; ležal je zvezan na tleh
jeziki mu ležijo lahko, z uspehom se jih uči ; publ. poudarek predstave je ležal na tem prizoru je bil ; ekspr. čez tri ure bo že vsa trava ležala bo pokošena ; star. trdnjava že leži je porušena; je osvobojena, zavzeta ; publ. igralcu ta vloga ne leži ni v skladu z njegovo igralsko usmerjenostjo, je ne more dobro odigrati ; ekspr. denar ne leži na cesti se ne zasluži na lahek način ; ekspr. za vse so krivi oni, to leži na dlani je očitno, jasno ; do pogreba leži pokojni na svojem domu v osmrtnicah je položen na mrtvaški oder ; ekspr. povej, kar ti leži na duši, na srcu kar (že dolgo) želiš povedati ; ekspr. to dejanje mu težko leži na duši čuti se krivega ; publ. krivda za to leži na inteligenci tega je kriva inteligenca ; publ. vsa odgovornost leži na nas mi smo za vse odgovorni ; star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila ; ležati na smrtni postelji umirati ; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz ; ležati na tleh ekspr. sunil sem ga in že je ležal na tleh padel na tla ; ko je bukev ležala na tleh, so jo začeli obsekavati ko je bila podrta, posekana ; star. oblast, zakon in red so v tistih časih ležali na tleh so bili brez veljave, moči ; že dolgo leži v grobu, pod zemljo je mrtev, pokopan ; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani ; ekspr. ne bi se mu bilo treba toliko truditi, lahko bi ležal doma v senci počival, živel brez dela ; pog., ekspr. ta človek mi leži v želodcu mi je zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja ; vznes. mirno leži med svečami je na mrtvaškem odru ; publ., ekspr. takrat je bila igralka na vrhu slave in občinstvo ji je ležalo pred nogami jo je občudovalo, oboževalo ; letos je sneg dolgo ležal dolgo ni skopnel ; ekspr. v hipu sem ležal vznak v snegu padel vznak v sneg ; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev ; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered
geom. kot leži nasproti osnovnici ; točka leži na premici ; navt. ladja leži v pristanišču je privezana ob pomolu ali zasidrana ; šport. skakalec leži na smučeh je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi

léžen -žna -o prid. ( ẹ̄ )
šport., v zvezi ležna opora opora, pri kateri sloni iztegnjeno telo na dlaneh in stopalih: odriniti se iz ležne opore ; ležati v ležni opori / ležna opora pred rokami

léženje -a s ( ẹ̄ )
glagolnik od leči 2 : leženje jajčec

ležêren -rna -o prid. ( ȇ )
1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje; lagoden , počasen : ležerna izvedba vaje ; ležerno sprehajanje
// ki ljubi stanje, v katerem se ni treba truditi, prizadevati: je sicer sposoben, a preveč ležeren
2. nav. ekspr. malomaren , brezbrižen : imeti ležeren odnos do problema / ležerno vedenje

ležêrnost -i ž ( ȇ )
lastnost, značilnost ležernega človeka: njena ležernost ga draži / poročilo je bral z opazno ležernostjo / površnost in ležernost v poslovanju

ležetrúdnik -a m ( ȗ )
zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: sove in ležetrudniki

ležíšče -a s ( í )
1. kar je namenjeno za ležanje, spanje: v sobi sta dve ležišči ; imeti slabo ležišče ; postlati ležišče ; vstati z ležišča ; premetavati se po ležišču ; mehko, trdo, zasilno ležišče ; oblazinjeno ležišče ; širina ležišča / v sezoni je hotel najel tudi ležišča pri zasebnikih ; počitniški dom ima petdeset ležišč / hotelska cena za ležišče za prenočevanje, prenočišče / otroško, pomožno ležišče ; v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru ; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča
// mesto, prostor za ležanje, spanje: ležišče je imel na senu ; pripraviti komu ležišče ob peči ; ležišče na goli klopi
// mesto, prostor, kjer žival (pogosto) leži: pes se je umaknil na ležišče ; mokro ležišče prašičem škoduje ; zajčje ležišče
2. kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine; nahajališče : najti, odkrivati nova ležišča ; ležišče premoga / odpiranje, raziskovanje ležišč / ležišče nafte, plina
3. mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni: razstavljati stroje in jih trgati z ležišč / ležišče za žarnico
// grad. mesto na podpori, na katerem leži, sloni nosilni element: izdelati ležišča ; ležišče strešne konstrukcije ; ležišče nosilca
4. zastar. (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče: Turki so se umaknili v svoje ležišče
anat. ležišče organa mesto, kjer je, se nahaja organ ; pravn. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah ; teh. ležišče del cevi pri orožju, kjer je nameščen naboj

ležíščen -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ležišče: ležiščno dno / ležiščno pregrinjalo

lêžkati -am nedov. ( ȇ )
otr. ležati : priden bodi pa lepo ležkaj

léžnica -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. preprosto ležišče, pograd: jetnik je sedel na ležnico in strmel v tla ; na ležnici je bilo samo nekaj slame

ležnína -e ž ( ī )
pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takoj: plačati ležnino

li člen. , zastar.
1. kot naslonka krepi vprašanje: je li težko? ni li to preveč? moraš li domov? / govorite o veselici, ne li? ali ne ; praznujete, kaj li? kajne / v odvisnih vprašalnih stavkih vprašuje, da li ga marajo ali, če
2. uvaja vprašanje; ali 1 : li veste, kako se piše? prim. jeli, kali

liana gl. lijana

libácija -e ž ( á )
knjiž., v različnih religijah daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine; pitna daritev : slika prikazuje kralja pri libaciji

libanonizácija -e ž ( á ) ekspr.
vmešavanje države v zadeve druge države ob političnih konfliktih, vojaških spopadih v tej državi zaradi lastnih koristi: kulturniki so že ob začetku osamosvajanja napovedali libanonizacijo Jugoslavije

líbanonski -a -o prid. ( ȋ )
bot., v zvezi libanonska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo, po izvoru iz Prednje Azije, Cedrus libani:

libéla -e ž ( ẹ̑ )
1. teh. kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege, vodna tehtnica: naravnati libelo
// cevka, delno napolnjena s tekočino, kot del raznih merilnih naprav: libela pri geodetskih instrumentih
2. knjiž. kačji pastir: tihi let libele

líbera -e ž ( ȋ )
rel., nekdaj obred za pokojnika, pri katerem se moli, poje latinska molitev z začetkom: Libera me: maša z libero / peti libero

liberál -a m ( ȃ )
knjiž. liberalec : liberali in demokristjani / biti po nazorih liberal

liberálec -lca m ( ȃ )
1. član liberalne stranke: vlada pod vodstvom slovenskih liberalcev
// nekdaj član, pristaš Narodne napredne stranke, naprednjak: slovenski liberalci in klerikalci
2. pristaš liberalizma: v njem je nekoliko liberalca

liberálen -lna -o prid. ( ȃ )
1. ki izhaja iz liberalizma: liberalni tokovi tistega časa ; liberalna miselnost ; liberalno politično prepričanje / liberalni mladoslovenci in konservativni staroslovenci ; liberalna stranka
// v nekaterih državah nanašajoč se na liberalno stranko: v volilnem boju so ga podprli vsi liberalni časopisi ; liberalna opozicija
2. strpen , širokosrčen , popustljiv : ne bo ti delal težav, saj je zelo liberalen / njegovi liberalni nazori o morali ; zagovarjati liberalno vzgojo
polit. liberalni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena svobodna konkurenca

liberalístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na liberalizem: liberalistično gospodarstvo ; liberalistična kulturna izročila / slabš. liberalistične fraze

liberalizácija -e ž ( á )
odstranitev ovir, omejitev v postopkih, poslovanju: carinska liberalizacija ; liberalizacija predpisov ; liberalizacija mednarodne trgovine, uvoza / proces duhovne liberalizacije

liberalízem -zma m ( ī )
1. gospodarska in politična miselnost, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo: začetki liberalizma / slovenski meščanski liberalizem ; politični liberalizem / novi liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo; neoliberalizem
ekon. gospodarski ali ekonomski liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki zahteva neovirano delovanje gospodarskih zakonitosti
2. strpnost , širokosrčnost , popustljivost : liberalizem v vzgoji

liberalizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
odstraniti ovire, omejitve v postopkih, poslovanju: liberalizirati pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti ; liberalizirati uvoz opreme / liberalizirati gledališki repertoar

liberálka -e ž ( ȃ )
1. članica liberalne stranke: za predsednico parlamenta so izvolili liberalko
2. pristašinja liberalizma: je goreča liberalka in borka za človekove pravice

liberálnost -i ž ( ȃ )
liberalni nazori, liberalna miselnost: glede na politično usmerjenost je bil znan po liberalnosti / liberalnost do nezdravih pojavov med mladino
// lastnost, značilnost liberalnega: liberalnost stališč

liberálski -a -o prid. ( ȃ )
nav. ekspr. nanašajoč se na liberalce: liberalska tradicija družine

liberálstvo -a s ( ȃ )
star. liberalizem : širjenje liberalstva

liberalúh -a m ( ū )
slabš. liberalec : to so sami liberaluhi

liberátor -ja m ( ȃ )
med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-24: zavezniški liberatorji

libertín -a m ( ȋ )
1. zgod., pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo; osvobojenec : libertini in patroni
2. knjiž. svobodomislec : biti po nazorih libertin

libertínec -nca m ( ȋ )
knjiž. svobodomislec : nazori libertincev

libertinízem -zma m ( ī ) knjiž.
1. svobodomiselnost , svobodomiselstvo : vpliv libertinizma na pisatelja
2. razuzdanost , razvratnost : libertinizem bogataške družbe

libidinálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na libido: libidinalni razvoj ; libidinalne fantazije ; libidinalna vzdraženost, zadovoljitev, želja / libidinalni vzgibi

libidinózen -zna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na libido: libidinozno nagnjenje / libidinozne podobe in predstave pohotne, nasladne

libído -a m ( ȋ )
psih., po Freudu spolni nagon kot osnova vseh nagonov: upadanje libida
med. spolni nagon

líbra -e ž ( ȋ ) nekdaj
1. denarna enota raznih (večjih) vrednosti: potrošiti sto liber
2. utežna enota, od 300 do 500 g: dve libri volne

librácija -e ž ( á )
astron. na videz nihajoče gibanje Lune: zaradi libracije vidimo več kot polovico Luninega površja

libretíst -a m ( ȋ )
kdor (na)piše libreto: skladateljevo sodelovanje z libretistom

libréto -a m ( ẹ̑ )
dramsko delo kot besedni del v operi, oratoriju: napisati libreto ; libreto Verdijevega Trubadurja ; libreto za opero / operetni libreto / razstava starih libretov

libúrna -e ž ( ȗ )
navt. lahka, hitra ilirska ali rimska vojna ladja z dvema vrstama vesel in enim jamborom:

licàt -áta -o prid. ( ȁ ā )
ekspr. ki ima velika, debela lica: licat kmet / licat obraz

líce -a s ( ī )
1. nav. mn. del obraza ob strani nosu in ust: napihniti lica ; poljubiti na obe lici ; uščipniti v lice ; pobožati otroka po licu ; po licih tečejo solze ; bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica ; eno lice je že obrito ; jamica na licu ; imeti znamenje na desnem licu ; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / ekspr. lica ji gorijo od zadrege / v lica ga zebe ; biti rdeč v lica
2. star. prednja stran glave; obraz : opazovati v ogledalu svoje lice ; gledal ga je naravnost v lice ; v lice mu je zapihal oster veter ; nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice ; izraz na licu se ni spremenil / na licu se ji bere skrb
3. stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: lice blaga je obledelo ; prišiti krpo kar na licu / tkanina z dvojnim licem / obračati blago na lice in narobe ; na lice plesti same desne petlje
// prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje: položiti igralno karto z licem navzgor ; lice bankovca, čeka, kovanca
4. knjiž. pročelje , fasada : pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno
5. knjiž., s prilastkom podoba , videz , zunanjost : lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo ; dati okolici kulturnejše lice ; soba je dobila bolj prijazno lice ; mesto izgublja starinsko lice ; prizadevanje za lepše lice mesta / njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice / ekspr., z oslabljenim pomenom: izbrisati kaj z lica zemlje ; te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi, je; na kraju samem 1 : storilca so prijeli na licu mesta ; skupina je gradivo zbirala na licu mesta
// brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
star. ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo obraz ; star. oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice je postal viden ; star. šele zdaj je pokazal svoje pravo lice obraz ; ekspr. kri mu je zalila lica zardel je ; ekspr. vsa kri mu je izginila iz lic prebledel je ; star. v lice kaj povedati komu v obraz, v brk ; knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza ; star. poznam ga po licu, po imenu ne na videz
lov. izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni lovčevo lice

liceálen -lna -o prid. ( ȃ )
zastar. licejski : licealni študij / licealna knjižnica

licêj -a m ( ē )
1. srednja šola za splošno izobrazbo, gimnazija: obiskovati licej
2. pog., med obema vojnama Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani: ravnatelj liceja
3. do 1848 vmesna šola z več oddelki med šestletno gimnazijo in univerzo: graški, ljubljanski licej
4. pri starih Grkih šola, v kateri je predaval Aristotel: licej v Atenah
šol. dekliški licej nekdaj šestletna srednja šola za splošno izobrazbo ženske mladine

licêjec -jca m ( ē )
dijak, učenec liceja:

licêjka -e ž ( ē )
1. dijakinja, učenka liceja: gruča licejk
2. nekdaj Licejska knjižnica v Ljubljani: študirati v licejki ; vodja licejke

licêjski -a -o prid. ( ē )
nanašajoč se na licej: licejski profesorji / Licejska knjižnica v Ljubljani v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja študijska knjižnica v Ljubljani

licemér -a m ( ẹ̑ )
knjiž. licemerec , hinavec : ta človek je licemer

licemérec -rca m ( ẹ̑ )
nav. ekspr. licemerski človek: licemerci so se javno zgražali, skrivaj pa jo občudovali ; taka vzgoja naredi iz otrok licemerce / knjiž. stari licemerec ga je sprejel prijateljsko, čeprav je snoval zaroto proti njemu hinavec

liceméren -rna -o prid. ( ẹ̄ )
knjiž. licemerski , hinavski : licemerni ljudje / licemerna morala / licemeren smehljaj

licemériti -im nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
knjiž., nav. ekspr. licemersko se vesti ali govoriti, hliniti se: licemeril je in jim lagal ; zavestno, zvito licemeriti

licemérje -a s ( ẹ̑ )
knjiž. licemerstvo , hinavščina : bičati licemerje meščanske družbe

licemérka -e ž ( ẹ̑ )
nav. ekspr. licemerska ženska: taka vzgoja je napravila iz nje licemerko

licemérski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nav. ekspr. ki se kaže poštenega, dobrega, čeprav v resnici ni tak: licemerski ljudje ; licemerska meščanska družba / licemerska morala ; licemersko govorjenje
// knjiž. hinavski , neiskren , neodkrit : licemerski prijatelji / besede so bile prijazne, toda licemerske

licemérstvo -a s ( ẹ̑ )
nav. ekspr. licemersko vedenje ali govorjenje: satirik biča licemerstvo ; licemerstvo in svetohlinstvo / knjiž. biti prijazen brez licemerstva hinavščine

licénca -e ž ( ẹ̑ )
1. pooblastilo za izkoriščanje tujega patenta, modela, žiga: odkupiti licenco ; delati televizorje po tuji licenci ; licenca za elektronske varilne aparate ; lastnik licence / domač proizvod po tuji licenci
2. dovoljenje za opravljanje kake funkcije, dejavnosti: imeti mednarodno veljavno licenco ; ostati brez licence ; imetnik ustrezne licence ; izdaja, podeljavanje licenc ; odvzem, pridobitev licence / tekmovalna, trenerska licenca ; vodniška licenca / pokazati licenco tako dovoljenje v pisni obliki
3. knjiž. dovoljen odmik, odstopanje od ustaljenih pravil, ravnanja: dovolil si je nekaj licenc ; režiserske licence
film. licenca dovoljenje za javno prikazovanje filma, ki ga izda nosilec materialnih avtorskih pravic ; lit. poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina

licenciát -a m ( ȃ )
nekdaj stopnja akademske izobrazbe, višja od bakalavreata: doseči filozofski licenciat
// naslov človeka s tako izobrazbo: biti licenciat zdravilstva

licencíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od licencirati: licenciranje proge za motorne dirke / pripeljati bika k licenciranju ; licenciranje žrebcev

licencírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
šport. uradno izjaviti, da je kaj za določen namen primerno, ustrezno, potrditi: licencirati dirkalno progo
vet. licencirati bika, merjasca po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje, potrditi

licénčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na licenco: licenčna pogodba ; licenčna določila / tovarna in njen francoski licenčni partner
šport. licenčni avtomobilski dirkač dirkač, ki ima pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom tekmuje ; licenčni (teniški) igralec igralec, ki sicer nastopa za denar, a je še vedno pod jurisdikcijo svoje nacionalne zveze

licenčnína -e ž ( ī )
plačilo za pridobitev, uporabo licence: licenčnine za patente so navadno visoke ; plačevati licenčnino ; oprostitev plačila licenčnine ; stroški licenčnine

licitácija -e ž ( á )
1. javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto, dražba: udeležiti se licitacije ; dati najdene predmete na licitacijo ; kupiti, prodati na licitaciji ; licitacija rabljene opreme, zemljišča
2. razpis za oddajo dobave, dela, pri čemer dobi naročilo, kdor ponudi najugodnejše pogoje, zlasti nizko ceno: objaviti licitacijo / obrtna dela za stolpnico so bila oddana na licitaciji / javna licitacija
igr. napovedovanje (višje) vrednosti pri igri s kartami

licitacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na licitacijo: licitacijski pogoji / licitacijska prodaja

licitánt -a m ( ā á )
1. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražilec: za travnik se je potegovalo več licitantov
2. kdor se s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, poteguje za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: licitanti za prevzem gradbenih del na novi šoli

licitánta -e ž ( ȃ )
nar. licitacija , dražba : gasilci so na veselici priredili tudi licitanto ; posestvo je bilo prodano na licitanti

licitátor -ja m ( ȃ )
kdor vodi licitacijo, dražilec: izkušen, uspešen licitator ; zgovoren licitator

licitíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od licitirati: sodelovati pri licitiranju

licitírati -am nedov. ( ȋ )
1. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražiti: nikogar ni bilo, ki bi hotel licitirati ; licitirati les
2. s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, potegovati se za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: za gradbena dela so licitirala tri podjetja
3. voditi licitacijo: kdo zna licitirati
igr. napovedovati (višjo) vrednost pri igri s kartami

líčar -ja m ( ȋ )
kdor se poklicno ukvarja z ličenjem: sprejmemo ličarja / avto ličar avtoličar ; ličar avtomobilov, stekla

líčarski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ličarje: ličarska dela / ličarska stroka

líčarstvo -a s ( ȋ )
dejavnost, ki se ukvarja z ličenjem avtomobilov:

líčece -a [ ličəce ] s ( ī )
ekspr. manjšalnica od lice 1: dojenček ima okrogla ličeca ; mehka, rdeča ličeca ; jamica v ličecih

líček -čka m , mn. líčka s tudi líčki m ( ȋ )
ekspr. manjšalnica od lice 1: pobožati otroka po ličku ; imeti okrogla, rdeča lička ; jamice na ličkih ; lička kot mleko in kri bela in rdeča

líčen 1 -čna -o prid. , líčnejši ( í ī )
nav. ekspr. lep, zlasti po obliki, izdelavi: lična hišica ; lična košarica / imeti lično pisavo / učenčevi zvezki so lični / v stanovanju je vse čisto in lično

líčen 2 -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lice: lične kosti ; povešene lične mišice / lična stran tkanine prava stran, lice / lična in hrbtna stran medalje

líčenje -a s ( ī )
glagolnik od ličiti 1 : ličenje vek ; knjiga o ličenju in kozmetiki sploh / ličenje avtomobilov

líči -ja m ( ȋ )
subtropsko sadno drevo s temnozelenimi svetlečimi listi ali njegov sad z grobo, hrapavo, rdečkasto lupino: povezovati sadeže ličija v šope ; ananas, kivi in liči

ličílen -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se liči: ličilno sredstvo / ličilni nož

ličílo -a s ( í )
1. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza: uporabljati ličila ; poudariti oči z ličilom ; plast ličila / svetlo ličilo za ustnice
2. knjiž. barva , lak : nanašati ličilo
3. zastar. loščilo (za čevlje): škatlica ličila

ličínka -e ž ( ȋ )
zool. žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in razvito živaljo: ličinka se levi, zabubi, zaprede ; ličinka zleze iz jajčeca / žuželčje ličinke ; uničevati ličinke koloradskega hrošča ; ličinke trakulje ; ličinke žab paglavci

líčiti 1 -im nedov. ( í ȋ )
1. nanašati ličilo na obraz: ličiti obrvi, ustnice ; ličiti si trepalnice / ličiti igralca pred nastopom ; ženske se ličijo ; skrbno se ličiti ; ličiti se pred ogledalom
2. prekrivati z barvo, lakom: ličiti avtomobile

líčiti 2 -im nedov. ( í ȋ )
zastar., navadno v zvezi z na biti podoben, spominjati: sin liči na očeta / tak sistem liči na absolutizem

líčje -a s ( ȋ )
1. bot. del lubja, sestavljen iz mrtvih celic: vlakna ličja ; zajedavci v ličju
2. ta del lubja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati z ličjem ; palmovo ličje ; košarica iz ličja ; plašč iz lipovega ličja / vrbovo ličje / ličje konoplje, lanu vlakna, vlakenca
3. nar. ličkanje : z ličjem napolnjena blazina

líčkanje -a s ( ȋ )
1. glagolnik od ličkati: ličkanje jim je šlo hitro od rok / povabiti na ličkanje ; razpoloženje pri ličkanju je bilo veselo
2. krovni listi, odstranjeni s koruznega storža: napolniti blazino z ličkanjem ; šumenje ličkanja ; copate iz ličkanja

líčkar -ja m ( ȋ )
kdor lička: gospodinja je pogostila ličkarje

líčkati -am nedov. ( ȋ )
odstranjevati s koruznega storža krovne liste: pri sosedovih ličkajo / ličkati koruzo

líčkovina in ličkovína -e ž ( ȋ; í )
nar. ličkanje : sušiti ličkovino

líčnat -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ličje: ličnate copate / ležati na ličnati blazini napolnjeni z ličkanjem

líčnica -e ž ( ȋ )
anat. ploščata parna kost med zgornjo čeljustnico in senčnico: poškodovati si ličnico / ličnice mu izstopajo ; ostre, široke ličnice ; shujšan obraz s štrlečimi ličnicami

líčnik 1 -a m ( ȋ )
les. skobljič za končno izgladitev ploskve: ličnik in kosmač

líčnik 2 -a m ( ȋ )
anat. vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti:

líčnost -i ž ( í )
nav. ekspr. lastnost, značilnost ličnega 1 : občudovati ličnost hišice / ličnost pisave

líder -ja m ( í )
publ. voditelj, zlasti politični: liderji afriških držav / lider delovne skupine

líderstvo -a s ( í ) pog.
1. vodilni položaj v kaki skupini, skupnosti, organizaciji: nočejo, da bi tekmeci ogrožali njihovo liderstvo ; zagotoviti si nesporno liderstvo ; boj za liderstvo
2. način vodenja: volivci niso ocenjevali njegovega ne preveč posrečenega liderstva stranke ; pomanjkanje pravega liderstva

lídijski -a -o prid. ( í )
glasb., v zvezi lidijska lestvica , v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona f navzgor:

lidít -a m ( ȋ )
kem. brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina; ekrazit : granate so nekdaj polnili z liditom
min. temno sivi različek kalcedona

lído -a m ( ȋ )
knjiž. peščena obala, plaža: hoditi po lidu
geogr. podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja

life gl. lajf

liferánt -a m ( ā á )
nav. slabš. dobavitelj : vojni liferanti

líft -a m ( ȋ )
pog. (osebno) dvigalo: stopiti v lift ; peljati se z liftom

liftboy -a [ lífdbôj tudi lífdbój ] m ( ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑ )
uslužbenec pri dvigalu, zlasti v hotelu: livriran liftboy

lífting -a m ( ȋ )
kirurško zategovanje, dvigovanje obrazne kože, s čimer se doseže zlasti izravnava gub: odločila se je za lifting obraza in popravek nosu ; učinki liftinga ; liposukcija in lifting / naravni lifting ; obrazni lifting

líga -e ž ( ī )
1. organizacija, društvo, zlasti za zaščito česa, za boj proti čemu: ustanoviti ligo / protituberkulozna liga
2. šport. skupina, ki jo sestavljajo v tekmovalni sezoni moštva približno enakih sposobnosti: izpasti iz lige ; zasesti prvo mesto v ligi / conska liga ki združuje tekmovalna moštva določenega območja ; zvezna liga ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz cele države
// tekmovanje v okviru take skupine: zadnje kolo košarkarske lige

lígarica -e ž ( ȋ )
zool. divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis:

ligáš -a m ( á )
1. šport. žarg. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v ligi: uspeh domačega ligaša / igralci občinskega ligaša
2. lit. član skupine katoliško usmerjenih dijakov ob koncu stoletja, ki jo je vodil J. E. Krek: ligaši in zadružani

ligáški -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na ligaše ali liga 2: ligaško moštvo / ligaško tekmovanje

ligatúra -e ž ( ȗ )
1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk: prebrati ligaturo ; uporabiti ligaturo &
2. glasb. znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj: napisati ligaturo
3. med. podveza , podvezovanje : ligatura žile

lígenj -gnja m ( í )
zool. sipi podoben glavonožec s parom trikotnih plavuti, Loligo vulgaris: jadranski lignji ; lovke lignjev ; hobotnice, sipe in lignji / orjaški lignji ki živijo v velikih globinah in se z njimi hranijo kiti glavači, Architeuthidae / dušeni, ocvrti, pečeni, praženi lignji ; narezani, očiščeni lignji ; polnjeni lignji ; lignji s krompirjem, paradižnikom ; rezanci, rižota z lignji

light show in lightshow -a [ lájt šôv- ] m ( ȃ, ȏ )
niz svetlobnih efektov, sestavljenih iz večbarvnih svetlobnih pramenov spreminjajoče se jakosti in smeri: vrhunsko izvedbo podpirajo odlično ozvočenje, animacija in light show ; laserski light show
// naprava, ki omogoča tak svetlobni efekt: kupil je light show za ansambel

lignín -a m ( ȋ )
kem. organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih rastlin: celuloza in lignin

lignít -a m ( ȋ )
premog nižje kalorične vrednosti: kuriti z lignitom ; rudnik lignita

ligníten -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lignit: lignitni bazen / lignitni premog

ligúster -tra m ( ú )
vrtn. grm s suličastimi ali ovalnini listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum: živa meja iz ligustra

líh -a -o prid. ( ȋ ī )
ki ni deljiv z dve: hiše na tej strani imajo lihe številke
mat. liha funkcija funkcija, ki je središčno somerna glede na koordinatno izhodišče ; liho število naravno število, ki ni deljivo z dve

lihopérnat -a -o prid. ( ẹ̑ )
bot., v zvezi lihopernati list pernati list, ki ima liho število delov:

lihopŕst 1 -a m ( ȓ r̄ )
nav. mn., zool. lihoprsti kopitarji:

lihopŕst 2 -a -o prid. ( ȓ r̄ )
zool. ki ima en prst ali tri prste: ta žival je lihoprsta / lihoprsti kopitarji

líhost -i ž ( ī )
mat. lastnost, značilnost lihega: lihost in sodost števil

líj -a m ( ȋ )
knjiž. lijak : stekleni liji / dno mogočnega apnenčastega lija

liják -a m ( á )
1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico ; pločevinast, steklen lijak ; grlo lijaka
ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda ; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda
// kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene ; granate so izkopale globoke lijake ; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku
2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak ; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak ; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodi
agr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno ; meteor. lijak tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan ; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo

lijákast -a -o prid. ( á )
podoben lijaku: lijakaste grape ; granate so izkopale lijakaste jame ; zvrtati lijakasto luknjico / obleka z lijakastimi rokavi ; lijakasto ustje reke
bot. lijakasti cvet cvet z lijakasto podaljšanim cvetnim vencem

lijána tudi liána -e ž ( ȃ )
bot. rastlina, ki pri rasti potrebuje oporo: fižol je lijana ; z dreves v pragozdu visijo lijane ; tropske lijane

líjast -a -o prid. ( ȋ )
knjiž. lijakast : granata je izkopala lijasto jamo / lijasto ustje reke

líjavica in lijávica -e ž ( ī; ȃ )
1. star. ploha , naliv : v hudi lijavici je zgrešil pot ; ta novica je delovala kot mrzla lijavica
2. med. neobičajno pogostno iztrebljanje tekočega blata; driska : ustaviti lijavico s čajem

líjček -čka m ( ȋ )
manjšalnica od lij(ec): zlivati skozi lijček

líjec -jca m ( ȋ )
lijak : z lijcem vlivati v steklenico

lík 1 -a m ( ȋ )
1. oseba kot literarna, dramska upodobitev: podati življenjsko pristen lik ; igralec je ustvaril prepričljiv lik te zgodovinske osebe ; filmski, igralski, odrski liki ; to je najlepši ženski lik v njegovih romanih ; liki v tragediji ; ekspr. Shakespearova galerija človeških likov / dramski lik
// s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: igralec je dobro predstavil lik gizdalina ; lik človeka iz ljudstva ; junaški lik iz naše revolucije ; lik borca in heroja
2. knjiž., navadno s prilastkom likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip 1 , podoba : lesen lik sejalca ; lik zveri ; lik iz kamna ; lik na kovancu ; znamke s pesnikovim likom ; pren. duhovni lik pesnika
knjiž. njen lik mu je vedno pred očmi obraz, podoba, postava
3. kar je likovno upodobljeno sploh: risati po pesku nekakšne like ; okrasni liki na ploskvi
4. geom. tvorba, sestavljena iz točk, premic in ravnin: izračunati ploščino lika / enakokotni lik ; ploskovni, prostorski lik ; podobni, skladni liki ; raznostranični lik / geometrijski lik
5. igr. obrazec, razdeljen v kvadrate, v katere se vnašajo določene rešitve: vpisati besedo, črko v lik / magični lik pri katerem se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo
šport. lik kar nastane ob spremembi smeri na smučeh; skupina med seboj povezanih elementov umetnostnega drsanja ; obvezni liki liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in število ponovitev natančno predpisani

lík 2 -a m ( ī )
zastar. ličje : privezati trto z likom

likálec -lca [ tudi likau̯ca ] m ( ȃ )
kdor se poklicno ukvarja z likanjem: likalec v konfekcijski delavnici

likálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na likanje: primerno mehka likalna podlaga / (električni) likalni stroj ; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek ; likalna miza

likálka -e [ tudi likau̯ka ] ž ( ȃ )
ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem:

likálnica -e ž ( ȃ )
1. prostor za likanje: stanovanjski blok ima svojo sušilnico in likalnico
2. (manjše) podjetje za likanje: lastnica pralnice in likalnice
// obrat za likanje v tovarni: v novem tovarniškem poslopju sta nameščeni šivalnica in likalnica

likálnik -a m ( ȃ )
priprava, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki se da segreti, in ročaja: priklopiti likalnik ; vroč likalnik / električni likalnik ; krojaški, potovalni likalnik ; vlažilni (električni) likalnik ; likalnik na oglje ; podstavek za likalnik
teh. likalnik z regulatorjem ali avtomatski likalnik

likálo -a s ( á )
star. likalnik : vroče likalo

líkanec -nca m ( ȋ )
usnj. gladko, močno usnje za sedlarske in torbarske izdelke: puška v etuiju iz rjavega likanca

líkanje -a s ( ȋ )
glagolnik od likati: likanje perila ; pranje in likanje / likanje jezika / likanje okusa

líkar -ja m ( ȋ )
kdor se poklicno ukvarja z likanjem: barvarji oblek in likarji
zool. hrošč, katerega ličinka uničuje ličje sadnega drevja, Scolytus

líkarica -e ž ( ȋ )
ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem: likarice v kemični čistilnici / ročna, strojna likarica

líkati -am nedov. ( ȋ )
1. potegovati z vročim likalnikom po tkanini, da se zgladi: gospodinja pere in lika ; likati hlače, perilo ; likati obleko na lice, narobe / likati na oglje z likalnikom na oglje ; likati z vlažno krpo da se med likalnik in tkanino polaga vlažna krpa
// delati kaj gladko, nezmečkano: likati pod pritiskom ; likati s strojem
usnj. likati usnje
2. knjiž. slovnično, stilno izboljševati: likati svojo govorico ; likati jezik ; likati verze
3. knjiž. vzgajati , oblikovati : učiti in likati mladino ; likal se je v dobrega borca ; likati se pri Cankarju / likati svoj slikarski dar
4. star. loščiti , svetliti : likati čevlje, nohte

likêr -ja m ( ȇ )
žgana pijača iz vinskega žganja ali špirita z dodatkom sladkorja, sadnih sokov, aromatičnih snovi: piti liker ; kozarček likerja ; tovarna likerjev / hruškov, jajčni, kavni liker ; liker iz višenj

likêrski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na liker: likerski okus ; likerska industrija / likerski kozarček

líki vez. ( ȋ )
zastar., med členi v stavku kakor 2 : jezero leži pred menoj liki na dlani

líkof -a m ( ȋ )
zlasti v kmečkem okolju pojedina, pitje po končanem večjem (gradbenem) delu, po sklenjeni kupčiji: hiša je dokončana, zvečer bomo imeli likof / piti likof ; dati za likof
pog. kdaj bo likof kdaj bo delo končano

líkov -a -o prid. ( ī )
bot., v zvezi likovo vlakno vlakno ličja:

líkoven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na umetnost oblikovanja in upodabljanja: likovni elementi ; moderen likovni izraz ; likovni svet japonskih grafikov ; likovna kritika, kultura ; velike likovne stvaritve / obiskovati likovni krožek na šoli ; likovni pedagog ; razstavljati v likovnem salonu ; likovni umetnik / likovna oprema knjige / najboljša dela naše likovne umetnosti slikarstva, kiparstva, arhitekture
šol. likovni pouk učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja

líkovnica -e ž ( ȋ )
publ. likovna umetnica, upodabljajoča umetnica: razstavlja skupina mladih likovnic

líkovnik -a m ( ȋ )
publ. likovni umetnik, upodabljajoči umetnik: razstava del starejših slovenskih likovnikov ; likovniki, skladatelji, pesniki

líkovnost -i ž ( ȋ )
um. skupek prvin, s katerimi upodobljena stvar vidno učinkuje: abstraktna, čista likovnost

líkovnoumétnosten -tna -o prid. ( ȋ-ẹ́ )
nanašajoč se na likovno umetnost: literarne in likovnoumetnostne smeri našega časa / pisati likovnoumetnostne kritike

líktor -ja m ( ī )
pri starih Rimljanih uslužbenec, ki nosi pred visoko uradno osebo liktorski sveženj: pred konzulom so stopali liktorji

líktorski -a -o prid. ( ī )
nanašajoč se na liktorje: liktorske dolžnosti / liktorski snop v fašistični Italiji butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol fašizma ; liktorski sveženj pri starih Rimljanih butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol oblasti

líkvida -e ž ( ȋ )
jezikosl. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom, jezičnik: l in r sta likvidi

likvidácija -e ž ( á )
1. nav. ekspr. odprava , uničenje , odstranitev : likvidacija kolonializma, nepismenosti, oborožitve / likvidacija dolgov / publ. levo krilo stranke zahteva voditeljevo politično likvidacijo
2. pravn. prenehanje obstoja gospodarske organizacije: izvesti likvidacijo / redna likvidacija ; prisilna likvidacija stečaj
// v zvezi z v postopek za to prenehanje: iti, preiti v likvidacijo ; biti v likvidaciji ; zadruga v likvidaciji
3. usmrtitev po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: opraviti likvidacijo / množične likvidacije prebivalstva
adm. presoja pravilnosti knjigovodske listine in njena priprava za nadaljnjo obravnavo

likvidacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na likvidacijo: likvidacijski ukrepi kolonizatorjev / likvidacijski odbor ; uveden je likvidacijski postopek / to taborišče je bilo izrazito likvidacijsko taborišče
ekon. likvidacijska masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji

likvidátor -ja m ( ȃ )
1. nav. ekspr. kdor kaj odpravi, uniči, odstrani: likvidatorji narodnih manjšin
2. pravn. kdor izvaja postopek redne likvidacije: opravljati posle likvidatorja
3. kdor koga usmrti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: določiti likvidatorja
4. uslužbenec v likvidaturi: likvidator osebnih dohodkov, računov
polit. pristaš likvidatorstva

likvidátorski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na likvidatorje ali likvidatorstvo: biti dodeljen likvidatorski enoti / likvidatorska smer v partiji

likvidátorstvo -a s ( ȃ )
polit. smer v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zaradi carističnega terorja zavzemala za razpust stranke: Leninov boj proti likvidatorstvu
// slabš. taka smer v stranki, partiji sploh: v partiji je prišlo do likvidatorstva in frakcionaštva

likvidatúra -e ž ( ȗ )
oddelek v podjetju, ustanovi, v katerem se likvidirajo knjigovodske listine: biti zaposlen v likvidaturi

likvíden -dna -o prid. ( ȋ )
1. v danem času sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilno sposoben: postati likviden ; likvidna banka ; podjetje ni likvidno / likvidno gospodarstvo
2. ekon. ki se lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljiv: likvidne premoženjske oblike ; likvidna sredstva / denar je najbolj likvidna oblika premoženja

likvidíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od likvidirati: likvidiranje tolpe

likvidírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. nav. ekspr. odpraviti , uničiti , odstraniti : industrija je likvidirala staro obrt ; radikalno likvidirati fevdalne odnose / likvidirati nasprotnikovo postojanko
2. pravn. napraviti, da poslovanje, delovanje gospodarske organizacije za stalno preneha; ukiniti , razpustiti : likvidirati podjetje, zadrugo
3. usmrtiti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: likvidirati političnega nasprotnika ; ponoči so nekoga likvidirali / likvidirati internirance
adm. presoditi pravilnost knjigovodske listine in jo s tem pripraviti za nadaljnjo obravnavo

likvídnost -i ž ( ȋ )
1. sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilna sposobnost: likvidnost podjetij se veča ; stopnja likvidnosti / likvidnost gospodarstva
2. ekon. značilnost, da se (kaj) lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljivost: različna likvidnost premoženja

likvídnosten -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na likvidnost: likvidnostna rezerva
ekon. likvidnostni koeficient število, ki izraža razmerje med denarnimi sredstvi in zapadlimi obveznostmi

líkvor -ja m ( ȋ )
anat. tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, možgansko-hrbtenjačna tekočina: preiskava likvorja

líla -- prid. ( ȋ )
pog. (bledo) vijoličast, lilast: lila obleka ; jopica je lila

lílast -a -o prid. ( ȋ )
(bledo) vijoličast: lilasti cveti ; nositi lilasto obleko ; lilasto pisemce ; pesn. lilast somrak / rad ima lilasto barvo

lílek -lka m ( ȋ )
nar. kačji lev: opaziti pod grmom lilek

lílija -e ž ( í )
vrtna rastlina z visokim steblom in velikimi lijakastimi belimi cveti: cvetoča lilija ; vonj lilij ; dekle je bilo čisto kot lilija / bela lilija
star. pred svetom nosi lilijo dela se nedolžnega, čistega
bot. kranjska lilija gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum ; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon ; etn. bela bela lilija otroška igra, pri kateri eden od igralcev stoji z zavezanimi očmi sredi kroga drugih in izbere koga, da zavzame njegovo mesto ; zool. morske lilije na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea

lílijan tudi liliján -a m ( ī; ȃ )
vrtn. okrasna ali divja rastlina z dolgimi pritličnimi listi in velikimi lijakastimi cveti; maslenica

lílijast -a -o prid. ( í )
podoben liliji: lilijasti okraski na kapitelu / knjiž., ekspr. imeti lilijast obraz zelo bel; nedolžen, čist

lílijevka -e ž ( í )
nav. mn., bot. rastline z enojnim cvetnim odevalom iz šestih enakih listov, Liliaceae:

lílijski -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na lilijo: lilijski listi / knjiž., ekspr. njene lilijske roke bele, krhke
// knjiž., ekspr. nedolžen , čist : lilijska mladost

liliputánec -nca m ( ȃ )
knjiž. pritlikavec : cirkuška predstava liliputancev / kolibriji so liliputanci med ptiči / duševni liliputanec

liliputánka -e ž ( ȃ )
knjiž. pritlikavka : liliputanci in liliputanke / v primeri s sorodnimi rastlinami je ta cvetlica liliputanka

liliputánski -a -o prid. ( ȃ )
knjiž., ekspr. zelo majhen: v roki je imela liliputanski kovček ; liliputanske države / liliputanska nagrada

liliputánstvo -a s ( ȃ )
knjiž., ekspr. omejenost , ozkosrčnost : pesnikov spopad z liliputanstvom sodobnikov

lím -a m ( ȋ )
pog. lepilo : lim dobro drži / kuhati lim klej
pog., ekspr. iti (komu) na lim dati se prevarati, ukaniti ; nar. tičji lim evropsko ohmelje

límanica -e ž ( ȋ ) nav. mn.
1. paličica, prevlečena z lepljivo snovjo za lovljenje ptičev: nastavljati limanice ; loviti ptiče na limanice, z limanicami ; ujeti se na limanice
2. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: pazi, to so limanice ; limanice in pasti življenja / z oslabljenim pomenom limanice lepih besed
ekspr. dobiti, ujeti koga na limanice prevarati, ukaniti ga ; ekspr. iti (komu), sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti

límati -am nedov. ( ȋ )
pog. lepiti , klejiti : mizar lima ; limati plakate

límb -a m ( ȋ )
1. teh. polkrožni kovinski trak, plošča z lestvico pri pripravi za merjenje kotov: odčitati velikost kota na limbu
2. rel. predpekel : limb in vice ; pren., knjiž. ostati zunaj obzidja lirike v nekakšnem limbu

límba -e ž ( ȋ )
gozd. visokogorski bor, pogosten tudi v parkih; cemprin

límbar -ja m ( ȋ )
zastar. lilija : na vrtu raste limbar / beli limbar

limbovína tudi límbovina -e ž ( í; ī )
les. les cemprina: stene, obite z limbovino

límburški -a -o prid. ( ȋ )
gastr., v zvezi limburški sir mehki sir v obliki kvadra, ostrega okusa in vonja:

límes -a m ( ȋ )
zgod., nekdaj utrjena meja: glavne postojanke limesa / langobardski limes na vzhodnem obrobju Furlanije ; rimski limes po Donavi in Renu ter med njima

liméta -e ž ( ẹ̑ )
južno drevo z zelenimi, limoni podobnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: okrasiti jed z rezinami limete ; barva, okus limete ; sok limete ; limona, pomaranča in limeta

límfa -e ž ( ȋ )
1. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali, mezga: pod roženo plastjo kože se je nabrala limfa ; kri in limfa
2. med. cepivo proti kozam: vbrizgniti limfo

limfátičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na limfo: limfatično tkivo
anat. limfatični sistem limfni sistem ; med. limfatična levkemija bolezen, za katero je značilen pojav rakavih limfocitov v krvi

límfen -fna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na limfo: krvni in limfni obtok / limfna drenaža masažna metoda, pri kateri se spodbuja limfni žilni sistem in limfni pretok ter pospešuje odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa
anat. limfni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu, mezgovje ; limfna žila žila, po kateri se pretaka limfa

limfocít -a m ( ȋ )
nav. mn., biol. levkocit z velikim jedrom in malo citoplazme: aktivirani limfociti ; delovanje limfocitov ; število limfocitov v krvi

limfóm -a m ( ọ̑ ) med.
vsaka od bolezni, ki nastanejo zaradi trajnega nenadzorovanega razraščanja malignih celic limfatičnega tkiva: ozaveščati javnost o limfomu ; zdravljenje različnih vrst limfomov ; znaki limfoma so lahko podobni znakom prehladnih obolenj ; bolnik z limfomom ; levkemija in limfom

limít -a m ( ȋ )
knjiž. določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa: limit provizije
šport. na olimpijske igre so poslali le tiste športnike, ki so dosegli limit določene rezultate ali določeno število točk, ki so potrebni za udeležbo na pomembnem tekmovanju

limíta -e ž ( ȋ )
knjiž. določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa: povečanje storilnosti privede do fiziološke limite ; delo določa možnosti in limite ekonomskega razvoja
mat. limita funkcije ; limita zaporedja število, pri katerem so v vsaki okolici skoraj vsi členi zaporedja

limíten -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na limito ali limit: določiti limitne norme / za vsako športno disciplino so določili limitni rezultat

limitíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od limitirati: v pravilniku je omenjeno tudi limitiranje zdravniških obiskov na domu / limitiranje zaporedja

limitírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa; omejiti : limitirati kredite ; limitirati zaloge
mat. zaporedje limitira gre proti limiti

limnologíja -e ž ( ȋ )
veda o stoječih sladkih vodah, zlasti o jezerih: strokovnjak za limnologijo

limnolóški -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od limnologija: limnološka opazovanja

limóna -e ž ( ọ̑ )
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi ali njegov sad: kisle, sočne limone ; sok limone ; zavrgel jo je kot izžeto limono / čaj z limono z limoninim sokom / nasad limon limonovcev

limonáda -e ž ( ȃ )
1. osvežujoča pijača iz limoninega soka, vode, sladkorja: piti limonado ; kozarec limonade / elipt., pog. prosim dve limonadi dva kozarca limonade
2. slabš. čustveno, a vsebinsko prazno literarno, glasbeno delo: ta roman je limonada ; zdaj igrajo neko limonado ; filmska limonada
// televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; telenovela : rada gleda limonade ; mehiška limonada / televizijska limonada

limonádar -ja m ( ȃ )
prodajalec limonade: limonadar na oglu

limonádast -a -o prid. ( ȃ )
slabš. čustven, a vsebinsko prazen: limonadast film, roman

limonáden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na limonado: limonadni kozarci / v tem filmu prevladuje limonadna romantika

limonádnica -e ž ( ȃ ) slabš.
televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; telenovela : producentka limonadnice ; serije limonadnic so običajno na sporedu ob popoldnevih

limónast -a -o prid. ( ọ̑ )
po barvi podoben limoni: limonasta svetloba / limonasta barva

limónica -e ž ( ọ̑ )
manjšalnica od limona: drobna limonica / ekspr. čaj z limonico

limonín 1 -a m ( ȋ )
umetno narejena kislina v prahu za osvežujočo pijačo z okusom po limoni: kupiti limonin

limónin 2 -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na limono: okrasiti pečeno ribo z limoninimi krhlji ; limonin sok ; limonina lupina / dodati jedi nastrgano limonino lupinico zunanji, rumeni del lupine

limonít -a m ( ȋ )
petr. ruda, ki vsebuje v glavnem železove okside z vodo, rjavi železovec:

limónov -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na limono ali limonovec: limonov grm / limonov sok ; limonova lupinica zunanji, rumeni del lupine / limonov sladoled

limónovec -vca m ( ọ̑ )
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: limonovci in oranževci

limónski -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od limona: limonska krema

limuzína -e ž ( ȋ )
osebni avtomobil z zaprto karoserijo: kabrioleti in limuzine
// ekspr. velik, eleganten osebni avtomobil: pripeljal se je v črni limuzini

lína -e ž ( ī )
1. oknu podobna odprtina, navadno manjša: hlev je imel line namesto oken ; veter piha skozi line ; pri zamreženi lini se je pokazal obraz / slepe line ; stolpne line ; strelna lina odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja ; strešna lina ; line v zvoniku
2. nav. mn., zastar. okno : odpreti line
pesn. zvon je zabučal iz visokih lin iz zvonika ; zastar. kupiti vozni listek pri lini okencu
anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci; hilus

línast -a -o prid. ( ī )
1. podoben lini: linasta odprtina
2. ki ima line: linast zvonik

línč -a m ( ȋ )
1. zlasti v ameriškem okolju uboj krivca, osumljenca takoj, brez zakonitega sojenja: tolpa je hotela linč
2. besedni sramotilni napad na koga z namenom pokazati odklonilen odnos do njega, ga onemogočiti: pozivati k linču ; medijski, politični linč / nekateri starši grozijo šoli z javnim linčem

línčanje -a s ( ȋ )
glagolnik od linčati: preprečiti linčanje konjskega tatu / medijsko linčanje

línčar -ja m ( ȋ )
udeleženec linčanja: divja tolpa linčarjev

línčati -am dov. in nedov. ( ȋ )
zlasti v ameriškem okolju ubiti krivca, osumljenca takoj, brez zakonitega sojenja: pobesnela množica ga je hotela linčati / ekspr. linčali me bodo, ko bodo to brali

línda -e ž ( ȋ )
nar. napušč , pristrešek : stati pod lindo / po grozdju duh in drožja izparina napolnila je lindo, hram in klet (A. Gradnik)

lineáren -rna -o prid. ( ȃ )
1. knjiž. ki poteka v eni smeri, enosmeren: linearno krčenje blaga / nasad drevja je linearen
// razvit samo v eni smeri: značaj glavnega junaka je linearen ; linearna, preprosta vera v svet
2. knjiž. ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je linearna tvorba
3. knjiž. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja; enakomeren : rast proizvodnje je linearna
4. mat. nanašajoč se na prvo potenco: linearna enačba ; linearna funkcija funkcija s spremenljivkami v prvi potenci ; linearna interpolacija interpolacija z linearno funkcijo
arheol. linearna pisava B zlogovna pisava, uporabljana v Grčiji v času kretsko-mikenske kulture ; ekon. linearno obdavčenje, povečanje osebnih dohodkov obdavčenje, povečanje za isti znesek, isti odstotek ; fiz. linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti ; linearna lestvica lestvica z enako velikimi razdelki ; linearna temperaturna razteznost temperaturna razteznost trdnega telesa v določeni smeri ; geom. linearna perspektiva perspektiva, pri kateri premica originala ustreza premici slike ; glasb. linearna zasnova zasnova, pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani ; lit. linearni liki liki s preprostim, ne spreminjajočim se značajem ; linearna kompozicija kompozicija, v kateri poteka dejanje v logičnem in kronološkem redu ; um. linearni ornament ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi

linearízem -zma m ( ī )
um. likovno izražanje s črtami in ravnimi ploskvami:

lineárnost -i ž ( ȃ )
knjiž. lastnost, značilnost linearnega: linearnost geometrijske tvorbe
glasb. linearnost kompozicijskega stavka značilnost, da so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani ; lit. linearnost v zgodbi enakomernost razvoja dogajanja brez vsebinskih odmikov ; um. linearnost in ploskovitost figur

lingua franca lingue france in língva fránka língve fránke [ língva fránka ] ž ( ȋ, ȃ )
jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov: angleščina je postala evropska in svetovna lingua franca

lingvíst -a m ( ȋ )
strokovnjak za lingvistiko, jezikoslovec: sestanek lingvistov

lingvístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na lingvistiko, jezikosloven: lingvistična razprava / lingvistični atlas

lingvístika -e ž ( í )
jezikoslovje : študirati lingvistiko ; razprave s področja lingvistike
jezikosl. matematična lingvistika ; strukturalna lingvistika

línica -e ž ( ī )
1. manjšalnica od lina: pogledati skozi linico / linica v vratih
star. kupiti vstopnico pri linici okencu
2. nar. vdolbina, omarica v zidu, zlasti v kmečki hiši: odprl je linico in vzel iz nje steklenico ; postaviti svečo v linico

línija -e ž ( í )
1. nepretrgana vrsta točk; črta : potegniti linijo ; ravna linija / knjiž. njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija
// kar je temu podobno: dolga linija letečih ptic / tekli so v vijugasti liniji in streljali ; pren., publ. izgradnja nove družbe se ne razvija po ravni liniji
2. kar ločuje, razmejuje; črta : prekoračiti linijo ; mejna linija
3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji, proga: otvoritev nove linije / avtobusna linija Črnuče–Vič ; ladijska linija ; letalska linija Ljubljana–Zagreb ; mednarodne linije ; redne in občasne linije ; linija v Južno Ameriko
4. sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne energije: graditi novo linijo ; vzdrževati linije / kabelska ali podzemna linija ; nadzemna linija ; telefonska, telegrafska linija
// kar ta omogoča: motnje na liniji / medkrajevne, mednarodne linije / pog.: linija je prekinjena, zasedena zveza ; za poročanje s svetovnega prvenstva bo na voljo osemdeset linij zvez ; ostanite na liniji ne prekinite zveze, ostanite pri telefonskem aparatu / vroča linija telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru ; vroča telefonska linija vroča linija
5. teh. sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni postopek: montirati linijo za polnjenje in zapiranje steklenic ; proizvodnja pekovskih linij / proizvodna linija
6. voj. prvi, najbolj izpostavljeni del položaja: napasti nasprotnikovo linijo / obrambna linija / boriti se v prvi liniji ; pren. v takratnem položaju je bil vsakdo bojevnik v prvi liniji
7. navadno s prilastkom oblika , podoba , videz : aerodinamične linije letala ; elegantna linija avtomobila ; moderna linija frizure ; klasične linije kostima / pog. linija oblek je oprijeta obleke so oprijete / to je najbolj značilna linija v fiziognomiji njegove duševnosti poteza, črta
// obris , kontura : linija profila, nosu
// pog. vitko telo, postava: ima linijo ; v teh letih ženske navadno že izgubijo linijo / zelo pazi na linijo trudi se, da se ne zredi / vitka linija
8. publ. smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike: linija se je zdaj spremenila ; določiti politično linijo ; idejna, partijska, uradna linija ; kreatorji nakažejo samo linijo mode za novo sezono ; boj med dvema linijama v kulturnem gibanju / z oslabljenim pomenom: programska linija založbe se ne spreminja program / žarg., polit. biti na liniji v skladu z veljavno politično smerjo
9. knjiž., navadno s prilastkom tok 1 , potek : linija dejanja v drami ; razstava kaže linijo slikarjevega razvoja / kompozicijska linija romana
10. potomstvo v zaporednih generacijah: španska linija rodu / moška linija moški potomci; potomci moškega ; ravna linija osebe, ki po rojstvu neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega ; stranska linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika / po materini liniji je Slovenec njegova mati je Slovenka
pog. iti na linijo odločnega odpravljanja napak začeti odločno odpravljati napake ; ekspr. podpreti, premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti ; pog. vztrajati na liniji oportunizma v oportunizmu ; publ. znajti se na isti liniji imeti skupni cilj ; po liniji pog. naloge po partijski liniji partijske ; pog. delati po politični liniji politično, v politiki ; pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno ; pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikata ; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno ; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih
glasb. melodična, pevska linija potek melodije, petja ; navt. tovorna linija črta na boku ladje, ki kaže, koliko natovorjena ladja sme biti ugreznjena ; obl. takrat je bila moderna A linija so bile moderne obleke, katerih zunanji obris je podoben črki A ; H linija v modi vrečaste obleke ; pravn. demarkacijska linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja ; šah. linija vsaka od navpičnih vrst polj na šahovnici ; kmet na b-liniji ; šport. igra na liniji pri tenisu in badmintonu igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte ; vet. linija skupina živali določene vrste, ki ima moškega ali ženskega prednika izbranih genskih lastnosti

línijski -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na linijo:
a) linijski nasad / linijski ornament
b) linijski avtobusi ; linijsko letalo / linijski promet promet po stalni progi in po stalnem voznem redu
c) linijska proizvodnja v avtomobilski industriji
č) linijski članki iz časopisa ; pesnika niso prištevali med linijske literate
star. linijske čete redne, stalne čete
filat. linijsko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobča vrsta znamk najprej vodoravno, nato navpično ; navt. linijska ladja ladja, ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu ; linijska plovba ; vet. linijska reja selekcijska reja, ki ima namen prenašati izbrane lastnosti od enega prednika, navadno moškega, na potomstvo ; voj. linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra

línj -a m ( ȋ )
zool. večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami in zaokroženimi plavutmi, Tinca tinca: debeli linji

línk -a m ( ȋ )
1. element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; povezava : link je opremljen s kratkim opisom vsebine ; klikniti link ; poslati link po e-pošti ; koristni linki
2. rad. naprava za prenos zvočnih in televizijskih signalov z usmerjenimi mikrovalovi: poslati sliko po linku ; okvara linka

línkovski -a -o ( ȋ )
pridevnik od link: linkovska zveza med Krvavcem in Ljubljano

linolêj -a m ( ē )
obloga iz tkanine, prepojene z lanenim oljem, iz lesne moke, smole: polagati linolej ; tla so obložena z linolejem ; kos linoleja

linolêjski -a -o ( ē )
pridevnik od linolej: linolejski pod

linoréz -a m ( ẹ̑ ẹ̄ )
um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi peresi reže v linolej: ustvarjati grafike v linorezu in lesorezu
// odtis v tej tehniki: razstava umetnikovih linorezov

línotájp tudi linotype -a [ línotájp ] m ( ȋ-ȃ )
tisk. stavni stroj, na katerem nastajajo scela ulite vrstice stavka: linotajp in monotajp ; v prid. rabi: linotajp stroj

línški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Linz: linške ulice / linški gradel gradel za moško perilo
gastr. linška torta torta iz linškega testa, namazana z ribezovo marmelado in okrašena z mrežo iz istega testa ; linško testo krhko testo z začimbami

líntvern -a m ( í )
nižje pog. zmaj : hud lintvern / njegova žena je pravi lintvern

liofilizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
agr. sušiti zmrznjeno živilo v vakuumu pri zmerni temperaturi: potem meso še liofilizirajo

lionist -a [ lajoníst ] m ( ȋ )
član humanitarne organizacije Lions klub: na tridnevnem druženju v Portorožu so lionisti izbrali novega predsednika ; zavzeti lionisti so zbrali znatno vsoto za pomoč prizadetim v potresu ; podmladek lionistov ; lionisti in rotarijanci

lionističen -čna -o [ lajonístičən ] prid. ( í )
nanašajoč se na lioniste ali lionizem: lionistični klub ; širjenje lionistične ideje ; svetovna lionistična organizacija ; lionistično gibanje, združenje

lionizem -zma [ lajonízəm ] m ( ī )
gibanje, utemeljeno v delovanju humanitarne organizacije Lions klub: poslanstvo lionizma je pomagati ; geslo, ideja, načelo lionizma

lípa -e ž ( í )
1. košato drevo z mehkim lesom, srčastimi listi in dišečimi cveti: lipa cvete ; sedeti pod lipo ; stara lipa ; lipa sredi vasi / pog. rezljati konjičke iz mehke lipe lipovega lesa
// pog. lipovo cvetje: nabirati lipo
2. od 1994 stotina hrvaške kune: kovanec za deset lip
3. v zvezi sobna lipa lesnata sobna rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi:
4. v zvezi lipa sprave lipa, posajena leta 1989 na ljubljanskem pokopališču Žale kot simbol slovenstva, prizadevanja za narodno spravo in želje po pokopu žrtev pobojev ob koncu druge svetovne vojne: na Žalah je bila spominska slovesnost ob lipi sprave
// takšna lipa v drugih slovenskih krajih: posaditi lipo sprave ; lipa sprave v Kranju

lípan -a m ( ȋ )
1. sladkovodna riba z veliko, pisano hrbtno plavutjo: uloviti lepega lipana
2. navadno v zvezi morski lipan morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnimi podolžnimi progami na bokih, zool. cipelj

liparít -a m ( ȋ )
petr. svetlo siva ali svetlo rdeča predornina:

lipáza -e ž ( ȃ )
biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj maščobe v glicerol in maščobne kisline: želodčna lipaza ; lipaza in proteaza / encim lipaza

lípe -ta m ( ȋ )
ekspr. omejen, neumen moški: ta lipe zamudi vsako priložnost

lípec -pca m ( ȋ )
nar. lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi; lipovec : Vse bom posekal, kar mi bo prišlo pod sekiro, bodi si lipa ali pa lipec (F. Levstik)

lípica -e ž ( í )
nav. ekspr. manjšalnica od lipa: ležati pod zeleno lipico
bot. gozdna rastlina z rdeče-rumenimi cveti v grozdih; vimček

lipicánec -nca m ( ȃ )
konj lipicanske pasme: dresirati lipicance ; v kočijo sta vprežena dva vitka lipicanca

lipicánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na (kobilarno) Lipico: lipicanski žrebec
vet. lipicanska pasma pasma plemenitega (belega) konja za vožnjo in jahanje

lípičan -a tudi lipičàn -ána tudi lipičán -a m ( í; ȁ á; ȃ )
zastar. lipicanec : jezditi lipičana

lípid -a m ( ȋ )
biol., kem. v vodi netopna, biološko navadno pomembna organska snov: motnje v metabolizmu lipidov

lipoíd -a m ( ȋ )
biol., kem. maščobi podoben lipid: razkroj lipoidov ; ta hrana je bogata z lipoidi

lipóm -a m ( ọ̑ )
med. skupek izrojenih celic maščobnega tkiva:

liposúkcija -e ž ( ú )
lepotna operacija, pri kateri se odstranjuje, izsesava maščobno tkivo: odločiti se za liposukcijo stegen, trebuha ; naraščajoče povpraševanje po liposukciji ; lifting in liposukcija / kirurška, ultrazvočna liposukcija

lípov -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na lipo: kipec iz lipovega lesa ; lipovo cvetje / lipov čaj, med / izrezljati lipovo igračko
drži se kot lipov bog je neroden, molčeč

lípovec -vca m ( í )
1. lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi: lipa in lipovec
2. pog. lipov čaj: vroč lipovec
// nar. lipovo cvetje: nabirati lipovec
čeb. lipov med

lipovína in lípovina -e ž ( í; í )
lipov les: rezljati igračo iz lipovine ; mehka lipovina
// lipovo cvetje:

lípovje -a s ( í )
nasad, skupina lip:

lípovka 1 -e ž ( í )
vrtn. okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris: vonj cvetoče lipovke

lípovka 2 -e ž ( í )
nav. mn., bot. drevesa s srčastimi listi in dišečimi cveti v socvetjih, Tiliaceae:

líptovec tudi líptavec -vca m ( ȋ )
gastr. liptovski sir: namazati kruh z liptovcem

líptovski tudi líptavski -a -o prid. ( ȋ )
gastr., v zvezi liptovski sir sir za mazanje, pripravljen iz skute, paprike in drugih začimb: žemlja z liptovskim sirom

líra 1 -e ž ( ȋ )
denarna enota Turčije in nekaterih drugih držav: to stane tisoč lir / turška lira
// do 2002 denarna enota Italije: zamenjati lire za evre / italijanska lira
num. beneška lira srebrnik, kovan v 15. in 16. stoletju v Benetkah

líra 2 -e ž ( ȋ )
1. pri starih Grkih glasbilo s strunami, napetimi na okvir iz dveh ukrivljenih ročic: brenkati na liro / spremljati petje z liro ; pren., vznes. rojenice so mu podarile liro ; pesnikova lira je umolknila
2. teh. priprava, del priprave, podoben liri: zaklana perutnina se obešena na lirah pomika skozi dvorano
astron. Lira ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Vega

lírast -a -o prid. ( ȋ )
podoben glasbilu liri: lirasta oblika
bot. lirasti list pernato deljeni list, ki ima velik končni rogelj, stranski roglji pa se proti dnu zmanjšujejo

lírica -e ž ( ȋ )
ekspr. manjšalnica od lira 1 : zadovoljen je, če zasluži kakšno lirico

líričen -čna -o prid. ( í )
1. ki vsebuje, izraža čustva, razpoloženja, čustven: recitirati z liričnim poudarkom ; konec novele je liričen ; lirična pesem ; v sliki je opazno lirično razpoloženje / lirična doživetja čustvena / ženska lirične narave čustvene
2. nanašajoč se na liriko; lirski 1 : pesnikova lirična nadarjenost / lirični pesnik ; lirična pesem
glasb. lirični sopran sopranski glas, nekoliko višji od dramskega soprana ; lirični tenor tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja ; lit. lirična drama drama, ki s čustvenim poudarkom prikazuje dogajanje ; lirična proza

líričnost -i ž ( í )
lirski elementi, lirske značilnosti: pisateljevo delo je brez vsake liričnosti ; liričnost črtic / liričnost kraja / zaiti v liričnost lirično razpoloženje

lírik -a m ( í )
kdor piše lirska dela, navadno lirske pesmi: liriki in epiki / Pregelj je lirik Tolminske
lit. ljubezenski, refleksivni lirik

lírika -e ž ( í )
1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je lirska pesem: lirika, epika, dramatika / ta pesem je čista lirika ki izraža le čustva
// lirske pesmi: Prešernova lirika ; izbor slovenske lirike / domoljubna, ljubezenska, refleksivna lirika ; lirika v prozi
2. knjiž. liričnost , čustvenost : vpletati v pripoved liriko / ta prizor je lep primer plesne lirike

lirístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na lirizem: liristični toni v romanu / slabš. plehki liristični izlivi sentimentalnosti

lirízem -zma m ( ī )
knjiž. lirično razpoloženje, lirična usmerjenost: vdajati se lirizmu ; vsa pisateljeva dela so prepojena z lirizmom / tihi lirizem polj in travnikov
// lirski element, lirska značilnost: tekst je poln lirizmov

lirizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž. delati kaj lirično: pisatelj lirizira resničnost ; lirizirati prozo z melodičnostjo

lirorépec -pca m ( ẹ̑ )
zool. v Avstraliji živeča fazanu podobna ptica, katere samec ima rep liraste oblike, Menura novaehollandiae:

lírski 1 -a -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na liriko: lirski elementi ; lirske značilnosti / imeti lirski dar / lirski pesnik ; lirske pesmi pesmi, ki vsebujejo izpoved ; lirsko-epska pesem pesem, ki vsebuje izpoved v pripovedi
2. ki vsebuje, izraža čustva, razpoloženja; liričen : lirski ton pesmi ; lirske besede ; lirsko razpoloženje / pesnikov lirski svet čustveni / to je izrazito lirski človek čustven
lit. lirska drama drama, ki s čustvenim poudarkom prikazuje dogajanje

lírski 2 -a -o ( ȋ )
pridevnik od lira 1 : lirska valuta

lísa 1 -e ž ( í )
1. mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: na steklu svetilke se je naredila črna lisa ; na obrazu so se ji od razburjenja napravile rdeče lise ; vlažne lise na steni ; žival z belo liso na glavi, repu / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje ; skozi vejevje je videl modre lise neba dele, kose ; snežne lise se naglo krčijo ostanki snega ; ekspr. velike sončne lise so ležale po sobi
(od lakote, izčrpanosti) se mu delajo črne lise pred očmi se mu zdi, da vidi pred očmi črne lise, ploskve ; cenzurna lisa mesto v časopisu, kjer je izpuščeno prepovedano besedilo
2. nar. jasa : nabirati jagode na lisi
// madež : ponošena obleka je imela obilo lis ; pren., ekspr. vsako liso na tebi bodo razgalili ljudem
med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi ; um. barvna lisa barva, nanesena s potezo čopiča ; vet. konjska lisa belo podolgovato znamenje na nosnem grebenu pri konju

lísa 2 -e ž ( ȋ )
nar. lisasta krava: gnati liso na pašo

lísast -a -o prid. ( í )
1. ki ima lise: lisasta krava ; žival je belo lisasta po glavi / obraz je postal ves lisast od razburjenja ; lica je imela lisasta od solz / suknjič je bil lisast od smolnih madežev
2. nar. omejen , neumen : kaj mislite, da sem tako lisast, da bom imel to za vino
vet. lisasta zvezda belo znamenje na čelu živali v obliki podolgovate lise ; zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons

lísati -am nedov. ( ī )
delati lise: kri je lisala oklepe
gozd. s plitvimi zaseki na lubju označevati drevje, navadno za sečnjo

lísavost -i ž ( í )
lastnost, značilnost lisastega: lisavost kože, živali

lísec -sca m ( ȋ )
lisasta žival, navadno vol: za dva vola je bilo premalo krme, zato je lisca prodal ; jahati na liscu

lísica 1 -e ž ( í )
manjšalnica od lisa 1 : pikice in lisice

lisíca 2 -e ž ( í )
1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja ; lisica je požrla, vzela kokoš ; nastaviti lisici past ; lov na lisico ; biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka
ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda
// lisičja samica: lisica in lisjak
2. pog. lisičje krzno: imeti lisico okoli vratu ; plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi
3. ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska: ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica
4. mn. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov: imeti lisice na rokah ; natakniti, sneti komu lisice ; razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah
5. nav. mn. naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu onemogoči vožnjo: natakniti lisice na kolo ; redarji so sneli lisice z avtomobila ; pobuda za razpis referenduma o uvedbi lisic ; vklenitev, zaklenitev vozila z lisicami
šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje ; zgod. lisica srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev ; zool. morska lisica morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes ; puščavska lisica majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek ; obtečajna, polarna ali severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus

lisíčar -ja m ( ȋ )
lov. pes, izučen za lov na lisice: pes je pokazal, da bo dober lisičar

lisičevína in lisíčevina -e ž ( í; í )
lisičje krzno: kučma iz lisičevine

lisíčica -e ž ( í )
manjšalnica od lisica; lisička : lisica in lisičice / ti si lisičica

lisíčina in lisičína -e ž ( ȋ; í )
1. lisičji brlog: lisica se je skrila v lisičino ; vhod v lisičino
// ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: prav dobro sta se počutila v svoji varni lisičini
2. lisičje krzno: ovratnik iz lisičine

lisíčiti -im nedov. ( í ȋ )
1. nameščati lisice na kolo nepravilno parkiranega vozila: mestni redarji so lisičili napačno parkirane avtomobile in druga vozila
2. ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti: on zmeraj samo lisiči ; vedel je, kako je treba lisičiti s trgovci

lisičják tudi lisíčjak -a m ( á; ȋ )
bot., navadno v zvezi kijasti lisičjak rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum:

lisičjákovec -vca m ( á )
nav. mn., bot. rastline s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z drobnimi listi, Lycopodiaceae:

lisíčji -a -e prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na lisice: košat lisičji rep ; lisičja dlaka ; lisičje bevskanje, lajanje / lisičje krzno / lisičji brlog / lisičja kučma
// tak kot pri lisici: glava te živali je lisičja / ekspr. imeti lisičji obraz
2. ekspr. zvit , prebrisan : on je ves lisičji / lisičji nasmeh, pogled ; njegove lisičje oči
lisičji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom
bot. lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus ; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje

lisíčka -e ž ( í )
1. manjšalnica od lisíca: lisica in lisičke / ekspr. ustrelil sem krasno lisičko / ti si pa lisička
2. užitna lijakasta goba rumene barve: nabirati lisičke / lisičke v omaki

lísiti -im nedov. ( í ȋ )
delati lise: kri je lisila debeli sneg / jabolko se že lisi postaja rdečkasto, se barva

lisjáček -čka m ( á )
manjšalnica od lisjak: v lisičini čakajo lačni lisjački / bodi previden, on je lisjaček

lisjáčiti -im nedov. ( á ȃ )
ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti: ne zaupam mu, ker neprestano lisjači

lisják -a m ( á )
1. lisičji samec: nekje v daljavi je zalajal lisjak ; lisica in lisjak ; zvit kot lisjak
2. ekspr. zvit, prebrisan moški: on ni lev, pač pa lisjak ; temu lisjaku nisi kos / dobro ga poznam, to je star, velik lisjak / kot psovka ti lisjak stari
nar. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda
vet. konj rjavkasto ali rdečkasto rumene barve

lisjáški -a -o prid. ( á )
ekspr. zvit , prebrisan : lisjaški starec / lisjaški pogled

lisjáštvo -a s ( ȃ )
ekspr. zvitost , prebrisanost : biti znan po svojem lisjaštvu

líska -e ž ( ȋ )
lisasta krava: liska in sivka
zool. črna liska srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom, Fulica atra

lísko -a m ( ȋ )
ljubk. lisasta žival, navadno konj, pes: kako lep lisko

líst -a m ( ȋ )
1. navadno zelen, ploščat del rastline, ki raste iz veje, stebla: list odpade, požene ; listi rumenijo, se sušijo, venejo ; drevo, rastlina poganja, razvija liste ; mesnati listi ; suhi, uveli, zeleni listi ; list lipe ; zajedavci na listih ; drgeta, trese se kot list v vetru ; sonce je žgalo in noben list se ni ganil bilo je popolnoma mirno, brez vetra / bukovi, hrastovi, tobačni listi ; krompirjevi listi ; dodati jedi lovorov list / list za listom odpada
// kar je temu podobno: stresti liste krompirja v ponev / na liste zrezana jabolka
2. pravokoten kos papirja, zlasti za pisanje: na mizi leži list ; popisati, preganiti, pretrgati list ; prepisati na čist list nepopisan / črtani list ki ima črte ; grafični list odtis v kaki grafični tehniki
// tak kos
a) spet z drugimi v knjigo, zvezek: v knjigi manjka list ; iztrgati iz beležnice list ; počasi obrača liste in šepetaje bere ; zvezek ima šestdeset listov ; knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi / naslovni list
b) s prilastkom prirejen za različne namene: izpolniti anketni list ; notni, risalni list / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
// s prilastkom temu podobna tanka plast česa: namazati liste testa z nadevom ; list furnirja
3. s prilastkom dokument, (javna) listina: orožni list ; izdati, podaljšati potni list ; mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige ; imeti obrtni list dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti ; poročni list izpisek iz poročne matične knjige ; predložiti rojstni list izpisek iz rojstne matične knjige
4. časopis , revija : tuji listi pišejo o borzni krizi ; list poziva vlado, naj začne pogajanja ; izdajati, ustanoviti list / dijaški list Lipica ; družinski list ; gledališki list periodično strokovno glasilo gledališča, ki je vsebinsko vezano zlasti na uprizarjana dela ; urednik literarnega lista / Uradni list Republike Slovenije
5. star. pismo : brati list ; sin ji je poslal list ; materin list
6. ploščat kovinski del orodja, orožja, priostren v rezilo: zlomiti list ; list kopja ; list kose, lopate, sekire, žage ; konica lista
ekspr. dovolj je, obrni list začni govoriti o čem drugem ; knjiž., ekspr. otrok je še nepopisan list je še brez globljih spoznanj, izkušenj ; knjiž. tako se je obrnil še en list zgodovine je minilo še eno obdobje zgodovine ; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti
agr. gnojiti pod list med rastjo ; bot. čašni listi zunanji listi dvojnega cvetnega odevala ; črtalasti list dolg in ozek ; deljeni list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v listno ploskev ; pernati list ; plodni listi ; sestavljeni list iz lističev ; venčni listi notranji listi dvojnega cvetnega odevala ; igr. list karte, ki jih ima igralec razporejene v roki ; min. list najtanjša plast rudnine, ki se da odklati ; navt. list širši del vesla ; vpisni list dokument ladij s prostornino nad deset brutoregistrskih ton, ki vsebuje podatke o ladji ; rel. list neevangeljski odlomek iz Svetega pisma, ki se bere pri maši ; krstni list dokument s podatki o krstu kake osebe ; strojn. list del propelerja v obliki podolgovate vijačne ploskve ; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu ; tekst. list del brda, v katerem so vpete nitnice ; trg. list format pol papirja z mero 210 × 297 mm ; garancijski list ; zool. morski list ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu, Solea ; suhi list v Indiji in Avstraliji živeči metulj, z zloženimi krili podoben suhemu drevesnemu listu, Kallima ; živi list v južni Aziji živeča žuželka z velikimi krili, podobna rastlinskemu listu, Phyllium ; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo ; tovorni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini

lísta -e ž ( ȋ )
seznam, zlasti oseb, ki s kakega stališča spadajo skupaj: sestaviti listo povabljenih ; predlagani kandidat se vpiše v listo kandidatov ; biti na listi / objaviti volivcem kandidatno listo imena kandidatov, predlaganih v izvolitev za določene funkcije ; kandidirati za poslanca na socialnodemokratski listi za poslanca socialnodemokratske stranke ; objaviti listo nove vlade imena članov nove vlade / top lista seznam razvrstitve, navadno glede na popularnost, uspešnost / negativna lista seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila zavarovalnice; seznam česa neugodnega ; pozitivna lista seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ; vmesna lista seznam zdravil na zdravniški recept, ki jih delno plača zdravstvena zavarovalnica
črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč ; publ. tudi ta igralec se je vpisal v listo najboljših je bil med najboljšimi ; ekspr. ali sem tudi jaz na listi osumljenih ali sem tudi jaz osumljen
adm. plačilna lista plačilni seznam ; fin. tečajna lista ; pravn. civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora

lístanje -a s ( ȋ )
glagolnik od listati: slišalo se je glasno listanje / listanje je premalo, treba je počasi brati ; listanje po slovarju

lístarica -e ž ( ȋ )
nav. mn., zool. žuželke, katerih ličinke se hranijo z listi, Tenthredinidae:

lístast -a -o prid. ( ȋ )
podoben listu: listasti okraski ; škrge so listast organ
min. listasta zgradba rudnine

lístati -am nedov. ( ȋ )
obračati liste (knjige, zvezka): listal je časopis, ne da bi ga bral ; vzel je knjigo in listal po njej ; glasno listati / listati po papirjih na mizi
// na hitro, ne strnjeno brati, obračajoč liste: rad listam po starih knjigah ; dolgo je listal po reviji in iskal podatek ; pren., knjiž. listala je po knjigi svojih spominov

lístavec -vca m ( ī )
nav. mn. listnato drevo: gozd, les listavcev ; listavci in iglavci / zimzeleni listavci
gozd. mehki, trdi listavci z mehkim, trdim lesom

lístavka -e ž ( ī )
vrtn. prst iz preperelega listja: igličevka in listavka

lístek -tka m ( ȋ )
1. manjšalnica od list:
a) rastlina že poganja listke ; nežni, svetlo zeleni listki / trgala je marjetici listek za listkom
b) iz letala mečejo listke z reklamnim besedilom ; za vrati je bil zataknjen listek s sporočilom ; bel, popisan listek / niso glasovali z dviganjem rok, ampak z listki na katere so napisali svojo odločitev ali mnenje ; izpraševalec je pripravil izpitne listke z vprašanji
c) listek iz staniola / zrezati krompir na listke lističe
č) pisati listek za svoje dekle
pog. ker se ne moremo zediniti, kdo naj gre, bomo vlekli listke žrebali z listki
2. s prilastkom pravokoten kos papirja, kartona, navadno z določenim besedilom, za posebne namene: garderobni listek ; ko se je vrnil k avtu, je našel na njem pritrjen globni listek ; urejati kartotečne listke ; parkirni listek potrdilo o plačani parkirnini na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno ; izpolniti stavni listek za športno napoved ; kupiti vozni listek do Celja ; žrebni listek
3. zastar. podlistek , feljton : časopis je razpisal nagrado za najboljši listek / roman je izhajal v listkih
bot. listek del sestavljenega lista, ki se lahko samostojno giblje in lahko sam zase odpade ; rel. spovedni listek nekdaj potrdilo o opravljeni spovedi

lísten -tna -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na list 1: listna barva / debela listna plast pod drevesom / stebrič, okrašen z listnim ornamentom / zatirati listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
2. nanašajoč se na listje: listni koš
agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo ; listno gnojenje gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste ; bot. listna ploskev ; listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov ; listna žila ; listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila ; listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov ; rel. listna stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo ; šol. listna tabla tabla, pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige ; teh. listna vzmet vzmet v obliki ploščate palice ; tekst. listni damast damast, ki ima vzorec v obliki črt, kvadratov, pravokotnikov ; listno brdo brdo, obstoječe iz listov ; vrtn. listni potaknjenec ; listne rastline rastline, ki se gojijo zaradi lepih listov

líster -tra m ( í )
tekst. lahka, hrapava, svetlikajoča se tkanina iz bombaža in volne: obleka, suknjič iz listra

lístič -a m ( ȋ )
1. manjšalnica od list:
a) drevo že poganja lističe ; nežno zeleni lističi / v zadregi je cefrala rdeče lističe nageljna
b) podatke si zapisuje na lističe ; odprl je predal in brskal med lističi ; popisani lističi / urejati kartotečne lističe listke
c) naprava ima tanke medeninaste lističe ; lističi iz staniola / zrezati kumare na lističe / krompirjevi lističi na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti ; milni lističi
bot. listič del sestavljenega lista, ki se lahko samostojno giblje in lahko sam zase odpade ; lističi tanke ploščate tvorbe na spodnji strani klobuka nekaterih gob, na katerih nastajajo trosi ; zool. škržni lističi tanke mišičnate tvorbe, ki jih pokriva sluznica, prepletena s kapilarami
2. nav. ekspr. manjši časopis: dijaški, literarni listič / slabš. o tem so pisali celo zakotni lističi

lístičarka -e ž ( ȋ )
nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae:

lístičast -a -o prid. ( ȋ )
ki ima lističe: zlat lističast okvir
bot. lističaste gobe gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae ; petr. grafit nastopa v lističastih agregatih

lístičje -a s ( ȋ )
več (rastlinskih) lističev, (rastlinski) lističi: drevo že poganja lističje ; mlado, nežno lističje ; lističje bukev

lístina -e ž ( ȋ )
1. v posebni obliki sestavljen in potrjen zapis o dogodku pravne narave: izdati, napisati, podpisati listino ; ponarejena listina ; kolkovanje listin ; overiti prepis listine ; pristnost listine / bančne listine ; ozemlje je postalo samostanska last s cesarjevo darilno listino ; denarne in kreditne listine ; pooblastilne listine ; prevozne listine
fin. knjigovodska listina na temelju katere se zapiše poslovni dogodek v konte ; polit. Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta ; ustanovna listina Organizacije združenih narodov temeljna določila o ciljih, načelih, ustroju in delovanju Organizacije združenih narodov ; pravn. javna listina ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki ; žel. spremne listine vlakov
2. zapis, ki kaj dokazuje, pojasnjuje sploh: ta načrt je najvažnejša listina za zgodovino slovenske šole ; tako je bral v starih listinah ; v pisalni mizi svojega moža je našla tudi nekaj neljubih listin ; zgodovinske listine

listínjenje -a s ( ȋ ) fin.
preoblikovanje posojil v vrednostne papirje: listinjenje obveznic

lístinski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na listino: najti v arhivu listinski fragment / bogato listinsko gradivo
pravn. listinski dokaz dokaz z listino

lístje -a s ( í )
več (rastlinskih) listov, (rastlinski) listi: listje odpada, poganja, rumeni, se suši ; koza obira listje na grmu ; gosenice so obžrle listje ; smukati listje z veje ; kaplje padajo z listja ; odpadlo, rjavo, suho, uvelo, zeleno listje ; bilo jih je kot listja (in trave) zelo veliko ; ima denarja kot listja zelo veliko / bukovo, lovorovo listje ; krompirjevo listje listi / listje šumi pod nogami ; grabiti listje ; uporabljati listje za nastilj / koš, mreža za listje

lístkar -ja m ( ȋ )
zastar. podlistkar , feljtonist : Kersnik je bil listkar pri Slovenskem narodu

lístkoven in listkôven -vna -o prid. ( ȋ; ō )
nanašajoč se na listek 2: listkovno gradivo / listkovna akcija med narodnoosvobodilnim bojem akcija, pri kateri se skrivaj odlagajo listki z gesli, besedili proti okupatorju
biblio. listkovni katalog katalog, v katerem so knjige popisane na listkih

lístnat -a -o prid. ( ȋ )
1. ki ima (rastlinske) liste: listnata rastlina ; listnato drevo / listnati gozdovi
2. bogat z listi: drevo je dovolj listnato
3. ki je iz listov: listnati venci / listnata krma
gastr. listnato testo testo, ki vsebuje toliko maščobe kakor moke in ki pečeno sestoji iz tankih listov, plasti ; vrtn. listnate lončnice lončnice, ki se gojijo zaradi lepih listov

lístnica -e ž ( ȋ )
1. knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov: iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov ; vzeti sinovo fotografijo iz listnice ; spraviti vizitko v listnico ; usnjena listnica ; ekspr. v rokah je držal debelo listnico zelo polno
ekspr. imeti debelo listnico imeti veliko denarja
2. zastar. beležnica , beležka : iztrgati list iz listnice ; zapisati si naslov v listnico
3. navadno v zvezi listnica uredništva rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem: urednik je v listnici uredništva pohvalil mladega pesnika
4. v nekaterih državah delovno področje ministra: listnica za javna dela je bila zaupana znanemu politiku / minister brez listnice
5. star. listnjak : pripeljati voz listja pred listnico
zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita

lístnik -a m ( ȋ )
1. gozd, v katerem se grabi listje: ko bo goščava očiščena, bo postala dober listnik
2. nar. koš za listje: basala je listnik, a se ji je listje sproti sesipalo (F. Bevk)
3. listnjak : listnik je poln

listnják tudi lístnjak -a m ( á; ȋ )
prostor, stavba za listje: berač je prespal v listnjaku ; prazen listnjak

listognòj -ôja in listognój -a m ( ȍ ó; ọ̑ )
zastar. november

listonóša -e tudi -a m ( ọ̄ )
zastar. pismonoša : listonoša je prinesel pismo

listonóžec -žca m ( ọ̑ )
nav. mn., zool. zlasti v sladkih vodah živeči majhni raki z nožicami listaste oblike, Phyllopoda:

listopàd -áda m ( ȁ á )
star. november : rodil se je 14. listopada

listopáden -dna -o prid. ( ā )
bot. ki mu jeseni odpadejo listi: ta rastlina je listopadna ; listopadno drevo / listopadni gozd

lístovka -e ž ( ȋ )
vrtn. prst iz preperelega listja: dodati rastlini nekoliko listovke ; listovka in igličevka
tekst. del statev, ki služi za usklajeno, izmenično premikanje listov

lístovnik 1 -a m ( ȋ )
um. okras v obliki niza listov:

listôvnik 2 -a m ( ȏ )
1. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih: listovnik za osnovnošolce ; uporaba jezikovnega listovnika ; uvajanje evropskega listovnika v pouk tujega jezika / študentski listovnik
2. zastar. kartoteka : urejevati listovnik

lístrast -a -o prid. ( í )
tekst. ki je iz listra: listrast suknjič

lišáj -a m ( ȃ )
1. rastlina, sestavljena iz alge in glive, živečih v sožitju: po deblu raste lišaj ; ostrgati z drevesa lišaj ; razmnoževanje lišajev ; mah in lišaj / drevesni lišaj
bot. islandski lišaj zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica
2. vnetje kože, ki navadno povzroča srbenje: dobiti lišaj ; zdraviti lišaj ; lišaj na obrazu ; mazilo zoper lišaj

lišájast -a -o prid. ( ȃ )
ki ima lišaj: lišajaste skale ; očistiti lišajasto drevje / imeti lišajasto kožo

lišájav -a -o prid. ( ȃ )
lišajast : lišajavo drevje / lišajava koža

líšček -čka m ( ȋ )
manjša ptica pevka z zelo pisanim perjem: čri čri čri, prepeva lišček

líšp -a m ( ȋ ) star.
1. nakit , lepotičje , okrasje : ogledovati na stojnici lišp ; bila je oblečena preprosto, brez lišpa ; izdati mnogo denarja za lišp
2. razkošje , sijaj : v vsem tem lišpu in blišču ni bila srečna

líšpanje -a s ( ȋ )
glagolnik od lišpati: porabiti dosti časa za lišpanje

líšpati -am nedov. ( ȋ )
zastar. krasiti , lepšati : lišpati dojenčkovo košarico

líšpav -a -o prid. ( ī )
1. ki se rad lepša, lepotiči: lišpavo dekle
2. nar. osrednje izbirčen , neješč : razvajen in lišpav otrok / lišpav teliček

líšpavka -e ž ( ī )
1. ekspr. ženska, ki se rada lepša, lepotiči: on je gizdalin, ona pa lišpavka
2. nar. osrednje izbirčna, neješča ženska: tej lišpavki ni nobena jed po volji

líšpavost -i ž ( ī )
1. lastnost, značilnost človeka, ki se rad lepša, lepotiči: ženska lišpavost
2. nar. osrednje izbirčnost , neješčnost : otrok je suh zaradi lišpavosti

litaníje -níj ž mn. ( ȋ )
1. rel. molitev iz vzklikov in refrenov, ki jih izmenoma izgovarjajo duhovnik in verniki: moliti litanije / iti k litanijam k popoldanskemu cerkvenemu opravilu ; pren., ekspr. če bi hotel vse našteti, bi bile dolge litanije
2. ekspr. dolgo trajajoče, dolgočasno grajanje, tožbe: spet moram poslušati stare litanije o njegovih težavah ; kdaj bo konec teh litanij
3. ekspr., z rodilnikom velika množina: litanije kletvic, obtožb

lítas -a m ( ȋ )
denarna enota Litve: menjati evre za litase

líter -tra m ( í )
1. osnovna enota za merjenje prostornine: dva litra mleka, vina ; kupiti tri litre borovnic, kostanja, pšena ; v akumulacijskem jezeru je dvesto milijonov litrov [l] vode ; koliko litrov drži sodček / prodajati na litre
// steklenica, posoda za to enoto: gostilničar je vzel liter in šel v klet ; stresati jagode v kovinski liter / sam je spil ves liter vsebino steklenice
2. pog. liter vina: stavil je tri litre, da bo zmagalo njegovo moštvo ; natakar, še pol litra ; ali boš dal, plačal za liter ; ekspr. naročal je liter za litrom / liter belega belega vina
ekspr. pri litru je zelo pogumen kadar pije vino

literáren -rna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na literatura 1, 2:
a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi ; pisatelj goji različne literarne oblike ; filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge ; lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ. v literarno areno prihajajo mladi pesniki ; knjiž. svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik knjižni jezik; leposlovni jezik ; literarni krožek ; literarni salon ; organizirati literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem ; literarna čitanka pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev ; literarna priloga časopisa ; izdajati literarno revijo ; njegovo literarno delo obsega deset knjig ; ustvariti velika literarna dela
b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar ; literarna kritika, veda ; študirati literarno zgodovino
c) velika literarna vrednost dela
2. značilen za literaturo: na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji ; publ. v njegovih delih prevladuje literarna manira
// knjiž. neživ , neživljenjski , nenaraven : jezik v njegovih delih je preveč literaren ; njen slog je nekoliko literaren
// publ. v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: kritika očita filmu, da je literaren
knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik ; gibati se v literarnih krogih med književniki, pisatelji
gled. literarno gledališče ; lit. literarna teorija

literarizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. narediti kaj literarno: pisatelj je literariziral zgodbe iz svoje mladosti / strokovno besedilo se ne da literarizirati

literárnokrítičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na literarno kritiko: literarnokritična merila
lit. literarnokritični esej

literárnost -i ž ( ȃ )
1. lastnost, značilnost literarnega: prava literarnost romana
2. knjiž. neživost , neživljenjskost , nenaravnost : v teh odstavkih novele se čuti literarnost ; literarnost nekaterih Stritarjevih pesmi ; literarnost sloga ; patetičnost in literarnost
3. publ. značilnost, da so bistveni, osnovni izrazni elementi česa podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: v teh kiparjevih figurah ni nobene literarnosti ; očitati filmu literarnost

literárnoteorétičen -čna -o prid. ( ȃ-ẹ́ )
nanašajoč se na literarno teorijo: njegova literarnoteoretična dela

literárnozgodovínski -a -o prid. ( ȃ-ȋ )
nanašajoč se na literarno zgodovino: literarnozgodovinski članki / realistična literarnozgodovinska šola ; doktor literarnozgodovinskih znanosti

literát -a m ( ȃ ) nav. ekspr.
1. književnik , pisatelj : literati, slikarji, znanstveniki
2. kdor piše literarna dela manjše umetniške vrednosti: on je le literat, le senca umetnika

literátka -e ž ( ȃ )
književnica , pisateljica : uveljavljena literatka ; literatke in slikarke

literátski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na literate: literatska družba / domislice prenapetih literatskih možganov

literátstvo -a s ( ȃ )
nav. ekspr. dejavnost literatov: problem Trdinovega literatstva / odklanjati prazno literatstvo

literatúra -e ž ( ȗ )
1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik, književnost: zanimati se za literaturo ; zgodovina literature ; pogovor o literaturi ; smeri v literaturi / družbeno angažirana, mladinska, poučna, pripovedna, socialna, tendenčna literatura / umetniška literatura
// navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati izvirno, prevodno, slovensko, rusko literaturo ; knjižnica izposoja tudi potopisno in znanstvenofantastično literaturo ; avtorji zabavne literature / ekspr. te pesmi so biseri naše literature / knjiž. lepa literatura leposlovje
2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva; književnost , slovstvo : začetki francoske literature ; Trubarjevo delo je temelj slovenske literature / šol. žarg.: učenci ponavljajo literaturo in slovnico literarno zgodovino ; predavati literaturo
3. navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju: brati poljudnoznanstveno literaturo ; kupovati filozofsko, partijsko, zgodovinsko literaturo ; širiti revolucionarno literaturo ; pri pisanju je uporabil vso dosegljivo strokovno literaturo ; policija je zaplenila propagandno literaturo ; literatura o Cankarju / na koncu razprave je navedena literatura naslovi knjig, del, iz katerih je avtor dobil podatke / referenčna literatura objavljena dela, ki s tehtnostjo obravnave določene teme pomembno prispevajo k njenemu poznavanju in se zato na njihove izsledke, spoznanja lahko sklicujejo avtorji nadaljnjih obravnav
glasb. klavirska literatura tiskane klavirske skladbe

líti líjem nedov. , 3. mn. stil. lijó ( í )
1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči: voda lije ; deževnica lije s strehe ; potoki lijejo po pobočju / ekspr.: kri lije po roki ; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu ; solze ji lijejo iz oči, po licih ; sveča dogoreva in vosek lije po svečniku se močno cedi, teče ; brezoseb. tako se poti, da kar lije z njega zelo se poti
// knjiž., ekspr. usipati se, padati: zrna lijejo sejalcu iz rok / zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu
// knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: luč lije iz okna na cesto ; sonce lije skozi odprto okno ; mesečina lije v sobo / veter lije skozi line
2. preh., knjiž., nav. ekspr. izločati kaj tekočega v velikih količinah: oblaki lijejo potoke vode z neba ; oko lije solze / vzdihovala je in lila solze jokala ; mati lije solze po mrtvem sinu žaluje, toži ; pren. svetilka lije rumeno luč ; luna lije bledi svit na zemljo
3. knjiž., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda lije hlad ; ubrana melodija lije iz sobe ; iz grl lije pesem / mir mu lije v srce ; nove sile mu lijejo v telo ; strah ji lije v dušo
// ekspr. izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: pesem zvonov lije nad poljem ; sladek vonj je lil po zraku ; groza, ljubezen lije iz oči je opazna, vidna v očeh
4. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premikati: z vseh cest lijejo množice ; po vseh potih so lili begunci v mesto ; nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti
5. brezoseb. zelo, močno deževati: že ves dan lije ; lilo je v curkih ; lije kakor iz škafa, vedra ; lije kakor za stavo / v osebni rabi: dež lije iz oblakov, izpod neba ; dež lije na zemljo ; dež lije curkoma
6. izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati : liti krogle, zvonove
7. star. vlivati , zlivati : liti vodo v vino / liti žganje v grlo
ekspr. na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih ; vznes. lili so kri za domovino bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino ; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen ; pog., ekspr. kar lilo je iz njega imel je hudo drisko ; knjiž. glas je lil polno zvenel

lítij -a m ( í )
kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna najlažja kovina, element Li: simbol, znak za litij ; litij in natrij / zastrupitev, zdravljenje z litijem / baterije iz litija

lítina tudi litína -e ž ( ȋ; í )
metal. kovina, iz katere se ulivajo predmeti: litina iz te tovarne je dobra / bela z belo , siva litina s sivo prelomno ploskvijo ; jeklena litina ; temprana litina žarjena bela litina
// uliti izdelek, ulitek: prodajati kakovostno litino in druge kovinske izdelke

lítje -a s ( í )
glagolnik od liti 6: litje je bilo uspešno ; litje črk
metal. tlačno litje ulivanje kovine pod pritiskom ; tehnika litja

lítka -e ž ( ȋ )
nav. mn., nar. vzhodno meča 3 : brcniti koga v litke

lito... ali líto... prvi del zloženk ( ȋ )
nanašajoč se na kamen: litografija, litosfera

litográf -a m ( ȃ )
1. kdor dela litografije, kamnotiskar: razstava znanega litografa
2. nekdaj kdor se poklicno ukvarja s tehniko ploskega tiska s kamnite plošče: delo je opravil izkušen litograf

litografíja -e ž ( ȋ )
1. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na kamnito ploščo odtiskuje s ploskim tiskom, kamnotisk: uspehi lesoreza, linoreza in litografije
// odtis v tej tehniki: opremiti knjigo z izvirnimi litografijami ; razstava litografij / barvna litografija
2. tisk., nekdaj tehnika ploskega tiska s kamnite plošče: razvoj litografije / barvna litografija

litografírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
izdelovati litografijo: litografirati poročilo

litográfski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na litografijo: litografski postopek / litografski kamen ; litografski papir / litografski tiskar

litopón -a m ( ọ̑ )
kem. bela prašna zmes barijevega sulfata in cinkovega sulfida za oljnato belo barvo: izdelovati litopon

litopunktúren -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na litopunkturo: litopunkturne točke / litopunkturni kamni, stebri

litorál -a m ( ȃ )
geogr. obalno območje morja, jezera:

litorálen -lna -o prid. ( ȃ )
geogr. ki je v bližini obale; obrežen , obalen : litoralni sedimenti / litoralno morje / litoralna pokrajina obmorska, primorska

litosfêra -e ž ( ȇ )
geol. zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine, zemeljska skorja: raziskovanje litosfere

litóta -e ž ( ọ̑ )
lit. besedna figura, s katero je trditev namenoma izražena manj določno, navadno z zanikanjem: pesnik rad uporablja litote / današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika

lítovski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Litovce ali Litvo: litovski jezik

lítovščina -e ž ( ȋ )
litovski jezik: prevajanje evropskega pravnega reda v litovščino ; litovščina in letonščina

lítoželézen -zna -o prid. ( ȋ-ẹ́ )
ki je iz litega železa: litoželezen kotel, steber ; litoželezne cevi ; litoželezna peč

litráža -e ž ( ȃ )
pog. prostornina posode, izražena v litrih: litraža soda
avt. žarg. gibna prostornina, kubatura

lítrček -čka m ( ī )
ekspr. manjšalnica od liter: litrček cvička / bom dal še jaz za pol litrčka

lítrka -e ž ( ī )
nar. litrska steklenica: Reza je nagnila, potegnila dvakrat, trikrat, a ni spravila iz litrke več kot droban požirek (P. Zidar)

lítrski -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na liter: litrski lonec ; litrska steklenica / litrska mera / 10-litrska steklenica

litúrgičen -čna -o prid. ( ú )
nanašajoč se na liturgijo, bogoslužen: ustrezen liturgični prostor / liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika ; liturgične knjige ; liturgična oblačila

liturgíja -e ž ( ȋ )
rel. cerkveni verski obredi, bogoslužje: spremljati liturgijo s petjem ; oblačila, predmeti za liturgijo

litúrgika -e ž ( ú )
rel. nauk o liturgiji: predavati liturgiko

litvánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Litvance ali Litvo: litvanski jezik ; litvanska književnost

lív -a m ( ȋ )
1. litina : jekleni, sivi liv / skorja na livu ulitem izdelku, ulitku
2. litje : liv se je posrečil
publ. ta figura v romanu je kot iz enega liva iz enega kosa

liváda -e ž ( ȃ )
knjiž. travnik , trata 1 : cvetoče, pisane, zelene livade / sončna livada ; pren. cvetje z naših pesniških livad

lívanec -nca m ( í )
nav. mn., nar. jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi: peči livance

livár -ja m ( á )
delavec v livarni: livar črk, jekla

livárna -e ž ( ȃ )
podjetje, obrat za ulivanje kovinskih izdelkov ali kovine: biti zaposlen v livarni / livarna brona, jekla, železa ; livarna črk, zvonov

livárski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na livarje ali livarstvo: livarsko orodje ; biti zaposlen v livarskem podjetju
metal. livarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v lito železo ; livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine ; livarski pesek pesek za izdelavo form, navadno kremenov ; livarska žlica orodje za oblikovanje form

livárstvo -a s ( ȃ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z ulivanjem kovinskih izdelkov: uporaba kremenčevega peska v livarstvu
// veda o tem ulivanju:

líven -vna -o prid. ( ī ) metal.
1. nanašajoč se na ulivanje: livni prostor ; livna napaka / livna jama jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki
2. ki se da (dobro) ulivati: ta kovina ni kovna, je pa livna / livni bron

lívnica -e ž ( ȋ )
livarna : livnica črk, topov

lívnost -i ž ( ī )
metal. lastnost, značilnost kovine, da se da (dobro) ulivati: izboljšati livnost

lívra -e ž ( ȋ )
v srednjem veku denarna enota Francije: plačeval ji je dvajset liver na mesec

livrêja -e ž ( ȇ )
1. uniformi podobno oblačilo nekaterih uslužbencev, zlasti v hotelu, cirkusu: livreja hotelskega vratarja
2. posebno oblačilo služabnikov za osebno strežbo: rumena livreja ; kočijaž v livreji ; pri kosilu so stregli služabniki v livrejah

livríran -a -o prid. ( ȋ )
oblečen v livrejo: livriran vratar / pri kosilu so stregli livrirani lakaji ; livriran sluga

lízanje in lizánje -a s ( í; ȃ )
1. glagolnik od lizati: lizanje bonbonov / sinu je samo podala roko, lizanja ni marala / težko so prenašali njegovo lizanje predstojniku
2. nar. krma, ki je živina ne grize, ampak samo liže: kadar je vol dosti vozil, so mu pokladali poleg sena tudi lizanje
// kuhinjska sol, stisnjena v kamen, s katero se dopolnjuje krmljenje:

lízati tudi lizáti lížem nedov. ( í á í )
1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi ; mačka liže mladiče ; pes liže roko gospodarju ; vol se liže ; žival si liže dlako ; lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi ; pren., ekspr. lizati s pogledi
// ližoč jesti: žival liže kri ; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake ; lizati maščobo s prstov
2. pog., slabš. poljubljati : mene že ne boš lizal, grdoba ; kar na ulici se ližeta
3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho ; plameni ližejo kotel, polena ; valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo
4. nepreh., knjiž. švigati , plapolati : plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih
ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja ; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost ; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi ; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka

lizéna -e ž ( ẹ̑ )
arhit. navpičen, nekoliko izstopajoč pas, ki utrjuje, razčlenjuje stene: stene slavnostne dvorane so okrašene z lizenami

lízika -e ž ( ȋ )
bonbon v obliki ploščice na paličici: otroci kupujejo, ližejo lizike

lizín -a m ( ȋ )
med. snov, ki povzroča razpadanje, raztapljanje organskih snovi: vsebnost lizina v pridelkih

lízing tudi leasing -a [ lízing- ] m ( ȋ )
ekon. zakup premičnine ali nepremičnine, ki lahko preide v last zakupnika po plačilu določene zakupnine: (od)plačevati lizing ; kupiti na lizing ; dajalec, jemalec lizinga ; oblike lizinga ; odobritev, trajanje lizinga ; avto, oprema, stanovanje na lizing ; obrok za lizing / obrok lizinga zakupnine za tak zakup

lizingodajálec -lca [ lizingodajau̯ca in lizingodajalca ] m ( ȃ )
ekon. kdor daje lizing: avto do končnega poplačila ostaja last lizingodajalca

lizingojemálec -lca [ lizingojemau̯ca in lizingojemalca ] m ( ȃ )
ekon. kdor jemlje, dobi lizing: če je lizing odplačan, postane lizingojemalec lastnik vozila ; obveznosti lizingojemalca

lízinški tudi leasinški -a -o [ lízinški ] prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lizing: lizinška družba ; lizinška pogodba ; lizinško podjetje / lizinška hiša

lízniti -em dov. ( í ȋ )
1. potegniti z jezikom po čem: telička ga je liznila po roki
2. nepreh., knjiž. švigniti , zaplapolati : tu in tam je še liznil plamen

lizofórm -a m ( ọ́ )
kem. rumena, bistra, močno dišeča alkoholna raztopina mila in formalina, ki se uporablja za razkuževanje:

lizól -a m ( ọ̑ )
rjava, ostro dišeča tekočina, ki se uporablja za razkuževanje: zastrupiti se z lizolom ; steklenica lizola ; čutil se je duh po zdravilih in lizolu

lizún -a m ( ȗ )
slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: mogočnik in njegovi lizuni

lizúnski -a -o prid. ( ȗ )
slabš. ki si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: biti lizunski do nadrejenih in oblasten do podrejenih / lizunsko vedenje

lizúnstvo -a s ( ȗ )
slabš. lizunsko vedenje ali ravnanje: satire so naperjene proti lizunstvu

ljótičevec -vca m ( ọ̑ )
privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Dimitrija Ljotića: propaganda ljotičevcev
// med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Dimitrija Ljotića: ljotičevci in nedičevci

ljúb -a -o stil. prid. , ljúbši ( ȗ ū )
1. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: vsi otroci ji niso enako ljubi / na sliki je ljubi obraz njegove matere / prodati je moral najljubšega konja ; slovo od ljubih krajev / v povedni rabi, z dajalnikom: vedno ljubši ji je bil ; ta spomin je vsem ljub ; domača hiša mu je bila ljuba ; resnica nam je ljuba in draga / v nagovoru: srečno hodi, ljubi otrok, je rekla mati ; ljuba mama ; knjiž. ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati ; iron. ljubi fantje, tako pa ne bo šlo / v osmrtnicah zapustil me je moj ljubi mož
// ki ugaja, je všeč: žganci so njegova najljubša jed / glas ptic mu je ljub ; vedno mi je bil ljub spremljevalec ; to je njegova najljubša pesem
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: kdaj bo prišla ljuba pomlad ; spet sije ljubo sonce / ves ljubi dan sedi ; boj za ljubi kruhek ; iron.: taka je naša ljuba mladina ; za samo ljubo napoto si / v vzkliku ljubi bog, ali je to mogoče
2. knjiž. prijeten , prijazen 2 : to je res ljub otrok ; bila je ljuba in dobra / ljub pogled / ljubo šumenje potoka
ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil ; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva ; ekspr. molči, če ti je življenje ljubo če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega ; preg. ljubo doma, kdor ga ima prim. ljuba , ljubi

ljúba -e ž , ljúbih ( ȗ )
ženska, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega: to je njegova ljuba ; ljuba se jezi nanj ; prišel je po slovo k svoji ljubi / kot nagovor dolgčas mi je bilo po tebi, ljuba; prim. ljub

ljubáv -i ž ( ȃ )
1. star. ljubezen : nedolžna, zvesta ljubav ; bil je vreden njene ljubavi / ljubav do domovine
2. zastar. usluga , prijaznost , ljubeznivost : izkazati komu ljubav ; ne vem, kako naj vam povrnem to ljubav / stori mi to ljubav in vprašaj / stori to meni na ljubav na ljubo

ljubáven -vna -o prid. ( á )
knjiž. ljubezenski : ljubavno čustvo / pisal ji je ljubavno pismo / prebirati ljubavne romane ; Župančičeve ljubavne pesmi / imeti s kom ljubavno razmerje

ljubávnica -e ž ( ȃ )
zastar. ljubica , ljubimka : ena izmed kraljevih ljubavnic

ljubávnik -a m ( ȃ )
zastar. ljubimec , ljubček : ljubavnik njegove žene

ljúbček -čka m ( ȗ )
1. nav. ekspr. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno žensko, a ni njen stalni, življenjski partner: njegova žena ima ljubčka
2. moški, zlasti neporočen, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno ženske: ljubčku je oprala perilo ; njen ljubček je šel v vojsko ; nezvest ljubček
3. ljubljenec : zaradi svoje pridnosti je bil ljubček vseh učiteljic / ljubček srca / naš mali ljubček je bolan / kot nagovor: priden bodi, ljubček ; iron. ljubčki moji, tako pa ne bo šlo
4. otr. poljub : daj mi ljubčka

ljúbčkati -am nedov. ( ȗ )
ekspr. ljubkovati : samo razvaja ga in ljubčka

ljúbec -bca m ( ȗ )
zastar. ljubimec , ljubček : dekle je pripela svojemu ljubcu nagelj ; ženin ljubec

ljúbej -a m ( ȗ )
zastar. ljubimec , ljubček : ljubej jo je zapustil

ljúbek -bka -o prid. , ljúbkejši ( ū )
ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: ljubek otrok ; ljubek psiček ; dekle je zelo ljubko / ljubka oblekica / ekspr. ljubke jamice na licih
zastar. ljubko vino okusno, dobro

ljubézen -zni ž ( ẹ̑ )
1. močno čustvo naklonjenosti do druge osebe: vezala ju je velika ljubezen ; ekspr. ljubezen gori, ugasne, se vname ; izpovedati, odkriti, priznati komu ljubezen ; ekspr. prisegal ji je večno ljubezen ; vračati komu ljubezen ; čista, globoka, goreča, prva, skrita, strastna, zvesta ljubezen ; čutna in duhovna ljubezen ; ekspr. sladka, vroča ljubezen ; srečna ki jo ljubljena oseba vrača , nesrečna ljubezen ki je ljubljena oseba ne vrača ; ljubezen do dekleta ; ljubezen med možem in ženo ; zakon brez ljubezni ; biti prevzet od ljubezni / njuna dolga ljubezen je končana ; tekmec v ljubezni / nav. ekspr.: petošolska ljubezen ; platonična ljubezen brez želje po čutnih, telesnih odnosih ; ljubezen na prvi pogled / poročil se je z njo iz ljubezni ; storiti kaj iz ljubezni
// evfem. spolno razmerje, spolni odnosi: njen mož ima ljubezen z drugo žensko ; pog. začela je z njim ljubezen ; njegove neštevilne ljubezni / lezbična ljubezen ; svobodna ljubezen skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / spolna ljubezen
// ekspr. oseba, na katero se nanaša to čustvo: po dolgih letih je srečal svojo nekdanjo, prvo ljubezen ; oženil se je s svojo mladostno ljubeznijo / kot nagovor kmalu se vrni, ljubezen moja
2. s prilastkom močno čustvo naklonjenosti do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro: čutiti ljubezen do staršev ; bratovska, materinska, otroška ljubezen ; hčerina ljubezen do očeta ; ekspr. opičja, slepa ljubezen do otrok / domovinska ljubezen ; ljubezen do domovine ; ljubezen do mladine / ljubezen do živali / to je storila iz ljubezni do otrok ; z veliko ljubeznijo je govoril o svoji materi ; vzgajal je svojega učenca z očetovsko ljubeznijo kot bi bil njegov oče
3. knjiž., ekspr. kar je posledica teh čustev: obdajala jo je ljubezen moža in otrok ; izkazovati staršem ljubezen in spoštovanje
4. navadno v zvezi z do močen pozitiven odnos do česa: cenila je njegovo ljubezen do glasbe, gledališča, knjig ; velika ljubezen do narave ; ljubezen do poklica ; ljubezen do svobode / njena ljubezen do dela je znana znano je, da rada dela ; evfem. vsi poznajo njegovo ljubezen do denarja veliko željo, da bi ga pridobil, imel / ekspr.: glasba je njegova ljubezen ; pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo / z ljubeznijo obdelovati zemljo ; jed je bila skromna, a pripravljena z ljubeznijo
5. ekspr. dobri, prijateljski odnosi: med ljudmi ni vladala ljubezen, ampak sila ; ljubezen do bližnjega, za trpeče ljudi / sosedje so živeli med seboj v ljubezni in prijateljstvu
ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad ; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova ; star. vnela se je v ljubezni do njega, zanj zaljubila se je vanj ; knjiž. kupljena ljubezen pri kateri je treba partnerja plačati ; vznes. čas ljubezni pomlad ; evfem. služabnice ljubezni vlačuge, prostitutke ; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe ; šalj. ljubezen gre skozi želodec če ženska moškemu dobro kuha, je tudi njegova ljubezen trdna; za ohranitev ljubezni je potrebna materialna podlaga ; ljubezen je bolezen ljubezen, zaljubljenost povzroča podobno stanje kot bolezen ; ljubezen je slepa ; stara ljubezen ne zarjavi ; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni
rel. ljubezen do Boga ; vera, upanje, ljubezen ; vrtn. goreča ljubezen dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti; kalcedonijska lučca

ljubézenski -a -o [ ljubezənski ] prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na ljubezen 1:
a) ljubezensko priznanje / dekletove ljubezenske skrivnosti / ljubezenska pisma / ekspr. ujel se je v njene ljubezenske mreže / ljubezenski film, roman ; ljubezenski prizori v drami ; pisati ljubezenske pesmi / ljubezensko čustvo
b) pravil je o svojih ljubezenskih dogodivščinah ; ljubezenska igra ; imeti ljubezensko razmerje
ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
lit. ljubezenska lirika

ljubezníčanje -a s ( ī )
knjiž. ljubimkanje , flirtanje : to je samo ljubezničanje, ne ljubezen

ljubezníčenje -a s ( ī )
knjiž. ljubimkanje , flirtanje : njeno ljubezničenje je zdaj končano / nagajivo ljubezničenje

ljubezníčiti -im nedov. ( í ȋ )
knjiž. ljubimkati , flirtati : fant ljubezniči s sosedovo hčerjo ; na plesu je ljubezničil s svojo plesalko

ljubeznív -a -o prid. , ljubeznívejši ( ī í )
1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv ; to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev ; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi ; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu ; ta gospod je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal
// ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom ; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom ; ljubezniv pogled ; ljubeznive besede ; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu
// ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim
2. star. ljubek , privlačen : to je res ljubezniv otrok ; rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice
3. knjiž., ekspr. mil , prijeten : ljubezniva pomlad, zarja
4. zastar., z dajalnikom ljub , drag : vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož ; ljubeznive bralke

ljubeznívost -i ž ( í )
lastnost, značilnost ljubeznivega človeka: odlikuje ga poštenost in ljubeznivost / ljubeznivost nasmeha, značaja ; ganila ga je ljubeznivost sprejema
// ljubeznivo vedenje, ravnanje: pozdravila ga je z največjo ljubeznivostjo ; narejena ljubeznivost ; poklicna ljubeznivost prodajalk / ekspr. kar topi se od ljubeznivosti / šepetaje ji pripoveduje ljubeznivosti ; ekspr. obsipati koga z ljubeznivostmi

ljúbi -ega m ( ȗ )
moški, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno ženske: ali je to tvoj ljubi ; dekle že ima ljubega ; koga ima za ljubega ; nezvest ljubi; prim. ljub

ljúbica -e ž ( ȗ )
1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner: postala je njegova ljubica ; njen mož ima ljubico ; vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico
2. ženska, zlasti neporočena, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega: poslati ljubici sporočilo ; fant ima že ljubico ; priti k ljubici pod okno ; nezvesta, prevarana ljubica
3. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka : to je naša najmlajša, naša ljubica ; pren. Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče (F. Prešeren)
// ekspr. ljubljena ženska: naša ljubica je zbolela / kot nagovor kje si bila, ljubica
// ekspr. kar je komu ljubo, drago sploh: lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice
knjiž. ljubica vijolica

ljubímec -mca m ( ȋ )
1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno žensko, a ni njen stalni, življenjski partner: ljubimca sta se dogovorila za sestanek ; mož je našel pri ženi ljubimca
2. kdor ima s kom ljubezensko, spolno razmerje: partnerja nikoli ne primerjajte z nekdanjimi ljubimci ; želim biti boljši oče in boljši ljubimec ; po rojstvu otroka sta se tako vživela v vlogi mame in očeta, da sta pozabila na svoji vlogi ljubimcev
// navadno s prilastkom človek glede na njegovo spretnost, ravnanje v spolnosti: njen partner je odličen ljubimec ; dober, slab ljubimec ; nenasiten, nežen, strasten ljubimec
3. zastar. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant : dekletovega ljubimca so vzeli k vojakom
knjiž. ljubimec slave ljubljenec
gled. igralec, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih moških oseb

ljubímka -e ž ( ȋ )
1. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner: imel je novo ljubimko ; njegova nekdanja ljubimka
2. ženska, ki ima s kom ljubezensko, spolno razmerje: bila je njegova žena, prijateljica, zaupnica in ljubimka
// navadno s prilastkom ženska glede na njeno spretnost, ravnanje v spolnosti: biti dobra ljubimka ; strastna ljubimka
gled. igralka, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih ženskih oseb

ljubímkanje -a s ( ȋ )
glagolnik od ljubimkati: koketiranje se je kmalu spremenilo v ljubimkanje / rada je pripovedovala o svojih ljubimkanjih s študenti

ljubímkati -am nedov. ( ȋ )
1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos: ljubil ni, ampak ljubimkal ; poleti je z njim ljubimkala v kopališču
2. ljubkovati : otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala

ljubimkováti -újem nedov. ( á ȗ )
zastar. ljubimkati , flirtati : nekaj časa je ljubimkovala s podjetnim fantom iz sosedstva

ljubímski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ljubimce: ljubimska zveza / igral je ljubimske in karakterne vloge

ljubítelj -a m ( ȋ )
1. navadno s prilastkom kdor ima posebno zanimanje, nagnjenje za kaj: kot velik filmski ljubitelj rad hodi v kinoteko ; biti ljubitelj dobre knjige, narave, živali ; ljubitelj zabavnih melodij, umetnosti / ljubitelj knjig bibliofil / publ.: ta vrsta kave je našla že mnogo ljubiteljev mnogo ljudi jo kupuje, pije ; ljubitelji smučanja so z letošnjo zimo zadovoljni smučarji
2. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: igro je uprizorila skupina gledaliških igralcev ljubiteljev ; precej gradiva je zbral tudi zgodovinar ljubitelj / razstavo so pripravili poklicni vrtnarji in ljubitelji

ljubíteljica -e ž ( ȋ )
1. navadno s prilastkom ženska, ki ima posebno zanimanje, nagnjenje za kaj: ljubiteljica cvetja, narave, živali ; ljubiteljica poezije, umetnosti / ljubiteljica adrenalina
2. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: športne plezalke in ljubiteljice plezanja

ljubíteljski -a -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na ljubitelje: novo avtorjevo knjigo so bralci pričakovali z veselim ljubiteljskim nemirom / nastopiti na ljubiteljskem koncertu ; ljubiteljske gledališke skupine
2. knjiž. bibliofilski : ljubiteljska izdaja

ljubíteljstvo -a s ( ȋ )
ukvarjanje s čim iz veselja: jezikovno ljubiteljstvo ; njegovo igranje ne presega meje ljubiteljstva / prosti čas mu izpolnjujejo razna ljubiteljstva

ljubíti in ljúbiti -im nedov. ( ī ū )
1. čutiti močno naklonjenost do druge osebe: ker ljubi, je srečen ; ljubiti dekle, moža ; zašepetal je: Ljubim te ; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti ; zelo sta se ljubila ; nav. ekspr.: vroče ljubiti ; ljubiti brez upanja ; ljubiti do smrti ; ljubiti iz dna srca, čez vse, z vso dušo
// evfem. imeti spolno razmerje, spolne odnose: v mladosti je vroče ljubila in živela burno življenje ; ljubil jo je brez ljubezni ; trdo jo je vprašal, če se je ljubila z drugim / telesno ljubiti
2. čutiti močno naklonjenost do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro: mati ljubi otroka ; ljubiti brata, prijatelje, starše ; prisrčno ljubiti ; ljubila ga je, kot bi bil njen sin ; starši in otroci se ljubijo / ljubiti konje / ljubiti dom, domovino, narod
3. imeti močen pozitiven odnos do česa: ljubil je svoje delo ; slikar ljubi to sliko in je noče prodati ; kmet ljubi zemljo / ljubiti pravico, svobodo / knjiž.: bolnik ljubi mir ima ga rad ; žival ne ljubi mraka nima ga rada ; ljubi njen smeh rad ga posluša
// knjiž. imeti nagnjenje, veselje do česa: ljubi glasbo, knjige / ekspr. ljubi dobro hrano rad je dobre jedi ; evfem. na obrazu se mu pozna, da ljubi žganje rad pije žganje / z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: ljubiti lov ; dekleta ljubijo ples rada plešejo
4. imeti dobre, prijateljske odnose: ljubiti človeka ; ljubiti vse ljudi ; evfem. sosedje se navadno ne ljubijo / pes ljubi gospodarja
5. nav. 3. os. imeti kaj za dober pogoj rasti, razvijanja: ta trta ljubi zavetno lego ; take rastline ljubijo svetlobo, vlažna tla
// zastar., z dajalnikom biti všeč, ugajati: od vsega sadja so mu najbolj ljubile hruške ; dovolil je, da si vsak vzame, kar mu ljubi
6. star. poljubljati : ljubiti roko ; objemati in ljubiti
knjiž. sreča ga ljubi je srečen ; ta pesnik ljubi slikovite metafore jih pogosto uporablja ; knjiž. take motive je ljubilo 18. stoletje taki motivi so bili pogosti, v navadi v 18. stoletju ; od vseh pesmi najbolj ljubi Jenkove so mu najbolj všeč
rel. ljubiti Boga

ljúbka -e ž ( ȗ )
zastar. ljubljenka : ta mačica je njegova posebna ljubka / fant in njegova ljubka / kot nagovor mislil sem nate, ljubka

ljúbkanje -a s ( ȗ )
star. ljubkovanje , božanje : predati se ljubkanju ; nežno ljubkanje

ljúbkati -am nedov. ( ȗ )
star. ljubkovati , božati : ljubkati dekle, fanta, otroka, žival ; ljubkati se s kom

ljúbkost -i ž ( ū )
lastnost, značilnost ljubkega človeka: dekletova ljubkost / ljubkost kretenj

ljubkoválen -lna -o prid. ( ȃ )
ki se uporablja za ljubkovanje: ljubkovalne kretnje / ljubkovalni izrazi ; ljubkovalna beseda
jezikosl. ljubkovalna beseda ali ljubkovalno ime beseda, ki se rabi v nežnem, prisrčnem govoru

ljubkovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od ljubkovati: z ljubkovanjem ga je spravila v dobro voljo / imela je že razna ljubkovanja

ljubkováti -újem nedov. ( á ȗ )
1. iz materinske, otroške, erotične ljubezni božati, poljubljati, objemati koga: igrala se je z mlajšo sestrico in jo ljubkovala ; otročiček se je rad ljubkoval z mamo ; pren., ekspr. ljubkovati s pogledi
2. ekspr. ljubimkati , flirtati : ljubkovala je z mlajšimi fanti

ljubljánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Ljubljano: dijaki ljubljanskih gimnazij ; kmetje iz ljubljanske okolice ; ljubljanske ulice ; star. ljubljansko mesto Ljubljana / gosta ljubljanska megla / preurejati ljubljanski grad ; iti na Ljubljanski grad ; urednik Ljubljanskega zvona ; ljubljanska nadškofija ; Ljubljansko barje ; Ljubljansko polje ravnina, severno od Ljubljane
šalj. on je ljubljanska srajca po rodu Ljubljančan
gastr. ljubljanski zrezek pariško paniran zrezek, nadevan z gnjatjo in jajčno jedjo ; ljubljanska salama salama z nadevom iz drobneje sesekljanega govejega mesa in slanine ; vrtn. ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi ; zgod. ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821 ; sam.:, pog. prosim pet dek ljubljanske pet dekagramov ljubljanske salame

ljubljánščina -e ž ( ȃ )
za Ljubljano značilna govorica: govoriti pristno ljubljanščino

ljúbljenček -čka m ( ū )
1. ekspr. manjšalnica od ljubljenec: najmlajši sin je očetov ljubljenček / medvedka povsod išče svojega izgubljenega ljubljenčka
iron. ti mamini ljubljenčki se znajo boriti samo z jezikom razvajeni, nesamostojni, zelo zahtevni otroci, fantje
2. v zvezi hišni ljubljenček domača žival, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo: lastniki hišnih ljubljenčkov ; psi, mačke, glodalci in drugi hišni ljubljenčki / hrana za hišne ljubljenčke ; zavetišče za hišne ljubljenčke

ljúbljenec -nca m ( ū )
1. s prilastkom kdor uživa posebno naklonjenost koga: najmlajši sin je očetov ljubljenec ; bil je vesel družabnik in ljubljenec deklet ; biti ljubljenec vse družine ; ta igralec je ljubljenec občinstva
2. ekspr. ljubljen človek: ded pripoveduje zgodbe svojim ljubljencem vnučkom / zastar. dekle je ponosno na svojega ljubljenca fanta
// kar je komu ljubo, drago sploh: otroku se ptički smilijo, zato pridno krmi svoje ljubljence

ljúbljenje -a s ( ū )
glagolnik od ljubiti: ljubljenje staršev
// evfem. spolno razmerje, spolni odnosi: načini ljubljenja / v tem romanu je veliko ljubljenja

ljúbljenka -e ž ( ū )
1. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga: hčerka je bila njegova ljubljenka ; igralka je ljubljenka občinstva ; biti ljubljenka vseh učiteljev
2. ekspr. ljubljena ženska: jubilej naše ljubljenke bo jutri / zastar. zahajal je k svoji ljubljenki dekletu
// kar je komu ljubo, drago sploh: knjige so njegove ljubljenke ; dekle zaliva svoje ljubljenke

ljubosúmen -mna -o prid. ( ú ȗ )
1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumen mož ; njegova žena je zelo ljubosumna ; bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost žene
// ki vsebuje, izraža ljubosumnost: ljubosumni pogledi
2. v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: biti ljubosumen na svoje tovariše / ljubosumen je na njihove uspehe

ljubosúmje -a s ( ȗ )
1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: svoje ljubosumje je očitno pokazal ; muke ljubosumja ; to je storil v navalu ljubosumja
2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicno ljubosumje ; čutiti ljubosumje na napredovanje kolegov

ljubosúmnež -a m ( ȗ )
ekspr. ljubosumen človek: njen mož je ljubosumnež ; pogledi jeznega ljubosumneža

ljubosúmnica -e ž ( ȗ )
ekspr. ljubosumna ženska: ljubosumneži in ljubosumnice

ljubosúmnik -a m ( ȗ )
star. ljubosumen človek: strast je gnala ljubosumnika v zločin

ljubosúmnja -e ž ( ū )
zastar. ljubosumnost , ljubosumje : njegova jeza izvira iz ljubosumnje

ljubosúmnost -i ž ( ú )
1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumnost ga muči ; vzbuditi v ženi ljubosumnost ; neutemeljena ljubosumnost ; ekspr. črv ljubosumnosti ; bolan od ljubosumnosti / umor iz ljubosumnosti
2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicna ljubosumnost ; ljubosumnost med kolegi

ljubovánje -a s ( ȃ )
zastar. ljubimkanje , vlačuganje : razuzdano ljubovanje ; ljubovanje grofa in spletične

ljubováti -újem nedov. ( á ȗ )
zastar. ljubimkati, vlačugati se: ljubovati z omoženo žensko ; šla je v svet ljubovat

ljubôvnik -a m ( ȏ )
zastar. ljubimec , ljubček : ljubovnik gre k dekletu ; ljubovnik njegove žene

ljúd -- m ( ȗ ) star., v imenovalniku ali tožilniku
1. ljudstvo : zatirati ubogi ljud / preprosti ljud ; tlačanski ljud se je uprl / Huni, divji ljud
2. ljudje , množica : ljud se je umikal dirjajočemu vozu ; ljud se zbira na trgu
star. mlajši ljud mladina

ljudjé ljudí m mn., daj. ljudém, tož. ljudí, mest. ljudéh, or. ljudmí ( ẹ̑ )
1. množina od človek, razen 4:
a) ta žival se boji ljudi ; kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali ; prevoz ljudi in tovora ; trupla ubitih ljudi ; zdravniški poskusi na ljudeh ; ljudje in živali
b) neki ljudje čakajo pred vrati ; ljudje, ki so ga srečevali, so ga pozdravljali ; tam sem našel ljudi, ki so mi pomagali ; pri mizi je prostora še za tri ljudi ; gruča ljudi ; nekaj ljudi je že v čakalnici ; ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi ; zbralo se je precej ljudi ; ekspr. cela reka ljudi se vali s prireditve ; ljudi je bilo kot listja (in trave) zelo veliko ; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti / kot nagovor: kar naprej, ljudje ; ljudje, odprite ; kaj pa mislite, ljudje božji ; v medmetni rabi ljudje božji, kaj sem vse doživel / pog.: koliko ljudi sprejme avtobus potnikov ; pri tem časopisu je delalo le malo ljudi sodelavcev
c) dobri ljudje so mu pomagali ; hinavski, pošteni ljudje ; mladi in stari ljudje se težko razumejo ; ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase / star. novice so prenašali berači in drugi popotni ljudje / v povedni rabi saj niso ravno slabi ljudje
č) kmečki, mestni ljudje ; poslovni ljudje ; tako so sklenili ljudje na upravi ; skrb za delovne ljudi ; govoril sem z odgovornimi ljudmi ; politični ljudje politiki ; vodilni ljudje
d) se bomo že dogovorili, saj smo vendar ljudje ; to so ljudje, vam rečem dobri, pošteni ljudje ; to niso ljudje, ampak lutke ; ker mi nismo le številke, smo ljudje! (Kajuh) ; Pokazali ste mi, kaj je moj posel – iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar)
e) hudo je, če ljudje nimajo kaj jesti ; v mestu ljudje nimajo pravega miru ; ljudem gre zato, da sploh lahko zidajo / tam ljudje slabo živijo
2. osebe kot družbena skupnost: to so si ljudje izmislili ; ne vznemirjajte ljudi ; pusti ljudi, naj govorijo, kar hočejo / bratstvo vseh ljudi ; enakopravnost ljudi pred zakoni ; odnosi med ljudmi
3. osebe, zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari: ljudje so se temu čudili ; ne vem, kaj ljudje mislijo o njem ; ljudje ga opravljajo ; ljudje bodo to kmalu pozabili ; ljudje pravijo, da ni prav ravnal ; kaj bodo rekli ljudje, če bodo izvedeli
ekspr. vsi smo pač ljudje imamo človeške lastnosti, napake ; šalj. ženske so ga klicale: Janez, sedi k nam, bomo vsaj ljudje skupina oseb moškega in ženskega spola ; star. njegovo dekle je bilo revnih ljudi iz revne družine ; ogibati se ljudi biti nedružaben, samotarski ; ekspr. ti še ne poznaš ljudi po mojem mnenju so ljudje slabi ; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo ; star. dati knjigo med ljudi izdati, objaviti ; premalo greš med ljudi v javnost, v družbo ; tak ne moreš med ljudi v javnost, v družbo ; star. slovnica je prišla med ljudi leta 1854 je izšla ; stvar je že prišla, prodrla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana ; pog. tako sem kosmat, da nisem za med ljudi za v javnost, v družbo ; knjiž. bivši ljudje ki so izgubili svoj (važni) položaj v družbi ; evfem. živel je od tega, kar so mu dali dobri ljudje od miloščine, od pomoči drugih ; publ. s tem so bili ogroženi mali ljudje ljudje brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja ; ekspr. to so naši ljudje privrženci, somišljeniki ; šef je dobro poznal svoje ljudi podrejene ; bodi kakor doma, saj si prišel k svojim ljudem sorodnikom, svojcem ; nikogar od svojih ljudi nima več članov družine, svojcev ; to so ljudje starega kova ki se v vsem držijo ustaljenih navad iz prejšnjih časov ; ne zabavljaj čeznje, to so že ljudje na mestu zaupanja vredni, pošteni ; vas šteje komaj petdeset ljudi prebivalcev ; v obratu je zaposlenih čez sto ljudi delavcev, uslužbencev ; živeti daleč od ljudi nedružabno, samotarsko ; ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli ; vsi ljudje vse vedo; prim. človek

ljudnàt -áta -o in ljúdnat -a -o prid. ( ȁ ā; ȗ )
star. zelo naseljen, obljuden: to so ljudnati kraji ; Kitajska je ljudnata / ljudnate ulice polne ljudi

ljudomíl -a -o prid. ( ȋ ī ) star.
1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem
2. dobrodelen , človekoljuben : ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje

ljudomílost -i ž ( ī )
star. prijaznost, dobrohotnost, blagost, zlasti do podrejenih: vladarjeva ljudomilost / general je očaral meščane s svojo ljudomilostjo

ljudomóren -rna -o prid. ( ọ́ ọ̄ )
zastar. morilski : ljudomorne roke

ljudomŕzec -zca m ( ȓ )
knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: igrati vlogo ljudomrzca

ljudomŕzen -zna -o prid. ( )
knjiž. ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: biti ljudomrzen samotar

ljudomŕznež -a m ( ȓ )
nav. ekspr. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: spremenil se je v ljudomrzneža

ljudomŕznik -a m ( ȓ )
knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: postati ljudomrznik ; čemeren ljudomrznik

ljudomŕzništvo -a s ( ȓ )
knjiž. mržnja do ljudi in ogibanje njihove družbe: ljudomrzništvo glavnega junaka v drami

ljudomŕznost -i ž ( )
knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: prevzela ga je nekaka ljudomrznost

ljudovláda -e ž ( ȃ )
star. republika : Rim za časa ljudovlade
// demokracija : zahteve po enakopravnosti in ljudovladi

ljudoznánstvo -a s ( ȃ )
zastar. etnografija , etnologija , narodopisje : razvoj ljudoznanstva

ljudožêr tudi ljudožér -a m ( ȇ; ẹ̑ )
ljudožerec : tisti prebivalci so ljudožeri

ljudožêrec tudi ljudožérec -rca m ( ȇ; ẹ̑ )
človek, ki jé človeško meso: grozeči obrazi ljudožercev

ljudožêrka tudi ljudožérka -e ž ( ȇ; ẹ̑ )
ženska, ki jé človeško meso: ljudožerci in ljudožerke

ljudožêrski tudi ljudožérski -a -o prid. ( ȇ; ẹ̑ )
nanašajoč se na ljudožer(c)e: ljudožersko pleme / ekspr. pravi ljudožerski zobje veliki, močni

ljudožêrstvo tudi ljudožérstvo -a s ( ȇ; ẹ̑ )
pojav, da človek jé človeško meso: ljudožerstvo pri primitivnih plemenih

ljudožrc ipd. gl. ljudožerec ipd.

ljúdski -a -o prid. ( ȗ )
1. nanašajoč se na ljudstvo:
a) velike ljudske manifestacije ; ljudske sile ; udeležiti se ljudskega zborovanja / ekspr. najširše ljudske množice / ljudska knjižnica ; zastar. ljudska šola osnovna šola ; ljudsko štetje / svet za ljudsko obrambo
b) ljudska prosveta, vzgoja / ljudski običaji ; ljudska govorica ; ljudska miselnost ; po ljudskem verovanju / ljudska veselica ; ljudsko vozilo / ljudski pesnik ; ljudski pisatelj pisatelj, ki piše za preproste, manj izobražene sloje ; ljudski plesi ; ljudska izdaja knjige izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi ; belokranjska ljudska noša ; ljudska pesem pesem, ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja ; zbirati ljudsko blago dokumente ljudske kulture ; ljudska glasbila
c) ljudsko trpljenje / ljudska revolucija revolucija ljudskih množic
č) čutil je ljudsko zavist zavist ljudi
2. nanašajoč se na oblast, nastalo med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo: ljudska oblast / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave ; ljudski odbor med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 organ državne oblasti za določeno območje ; ljudski poslanec ; ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935 ; seja ljudske skupščine / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]
3. navadno v povedni rabi prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: predsednik je preprost in ljudski ; ta zdravnik je premalo ljudski
4. star. ki ni domač, tuj: domači in ljudski mlatiči ; stanovati v ljudski hiši ; posestvo je prišlo v ljudske roke
ljudski umetnik častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje ; ekspr. to je bila prava ljudska igra zelo razširjena, splošno priljubljena ; zastar. v nesreči ni bilo ljudskih žrtev človeških ; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo ; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
jezikosl. ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva ; ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti ; lit. ljudska igra igra, ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi ; polit. ljudska demokracija demokracija, v kateri ima oblast delavski razred ; rel. uvajati ljudsko petje petje vernikov v cerkvi ; zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih

ljúdskodemokrátičen -čna -o prid. ( ȗ-á )
nanašajoč se na ljudsko demokracijo: ljudskodemokratična država / ljudskodemokratična oblast

ljúdskofróntovski -a -o prid. ( ȗ-ọ̑ )
nanašajoč se na ljudsko fronto: ljudskofrontovske organizacije

ljúdskoprosvéten -tna -o prid. ( ȗ-ẹ̑ )
nanašajoč se na ljudsko prosveto: podpirati ljudskoprosvetno delo / ljudskoprosvetna društva

ljúdskost -i ž ( ȗ ) knjiž.
1. kar je v pozitivnem smislu značilno za preproste, manj izobražene sloje prebivalstva: ljudskost v Levstikovem Martinu Krpanu ; namesto literarnega dvornega patosa je prinesel v knjigo smisel za ljudskost / ljudskost pisateljevega jezika / ljudskost kulturne prireditve miselna dostopnost vsem
2. značilnost tega, kar temelji na delavskem razredu: demokratična ljudskost osvobodilnega boja ; ljudskost volitev
3. prijaznost do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: radi so ga imeli zaradi njegove ljudskosti

ljudskošólski -a -o prid. ( ọ̑ )
zastar. osnovnošolski : ljudskošolska berila / ljudskošolski učitelj

ljúdskovzgójen -jna -o prid. ( ȗ-ọ̑ )
nanašajoč se na ljudsko vzgojo: ljudskovzgojno delo / ljudskovzgojni pisatelj

ljúdstvece in ljúdstevce -a [ ljutstvəce; ljutstəu̯ce ] s ( ȗ )
ekspr. ljudstvo : Jurčičevi opisi dolenjskega ljudstveca / na tistih daljnih otokih živi brezskrbno ljudstvece / zabaval ga je pogled na sankajoče se ljudstvece

ljúdstvo -a s ( ȗ )
1. skupnost pripadnikov določene države: organizirati ljudstvo za boj proti okupatorju ; slovensko ljudstvo ; predstavniki ljudstva ; uživati zaupanje ljudstva ; dolžnosti do ljudstva / delovno ljudstvo Jugoslavije v socializmu vsi ljudje, ki so ali so bili udeleženi pri družbenem delu / soditi v imenu ljudstva / Socialistična zveza delovnega ljudstva [SZDL]
2. preprosti, manj izobraženi sloji prebivalstva: ljudstvo se prebuja ; izobraževati ljudstvo ; zbirati pesmi med ljudstvom ; ta navada še živi med ljudstvom ; ljudstvo in izobraženci / to je človek iz ljudstva / kmečko ljudstvo ; knjige za preprosto ljudstvo
// v nekaterih družbenih ureditvah večinski, zlasti socialno nižji družbeni sloji: ljudstvo je govorilo slovensko ; izžemati ljudstvo ; ta šola je bila ljudem iz ljudstva nedostopna
3. nav. mn. skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji: Feničani in druga ljudstva okoli Sredozemskega morja ; zgodovina ljudstev ; razvoj iz ljudstva v narod / državna ljudstva s svojo državo ; izvoljeno ljudstvo po bibliji Judje ; lovska, pastirska ljudstva
4. velika strnjena skupina ljudi: po zborovanju se je ljudstvo razšlo ; ljudstvo je ob tem prizoru zahrumelo ; med ljudstvom se je slišalo odobravanje
// nav. ekspr. več ljudi, ljudje: vprašaj, če ljudstvo soglaša ; na trgu je bilo mnogo ljudstva ; bilo je ljudstva kot mravelj / star. tam se je zbralo precej mladega ljudstva mladine ; zastar. žensko ljudstvo ženske
5. zastar., s prilastkom (organizirana) skupina živali: opičje ljudstvo ; ljudstvo iz istega panja
glas ljudstva izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice

ljúljka -e ž ( ȗ )
med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi: puliti ljuljko ; na tej njivi je precej ljuljke ; pren., ekspr. na naši literarni njivi je tudi nekaj ljuljke
bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega
agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate, Lolium perenne

ljút -a -o prid. , ljútejši ( ȗ ū ) zastar.
1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji : zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom
// ki napada človeka; hud : ljut zmaj ; ljuta zver
// zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali ; ljut ko ris
2. silovit , divji : ljut boj ; boril se je z ljutim viharjem

ljutomérčan tudi ljutomêrčan -a m ( ẹ̑; ȇ )
vino iz okolice Ljutomera: buteljka ljutomerčana

ljutomérec -rca m ( ẹ̑ )
ljutomerčan

lób -a m ( ọ̑ )
šport., pri igri z žogo udarec, met, da zleti žoga čez nasprotnega igralca:

lobánja -e ž ( á )
1. okostje glave: na vrhu hrbtenice je lobanja ; kosti lobanje / človeška, pasja, ptičja lobanja
antr. dolgoglava lobanja
// del tega okostja, v katerem so možgani: pri padcu mu je počila lobanja ; zgornja čeljustnica se tesno zraste z lobanjo
2. ekspr. glava : odločno je stresel z ozko lobanjo ; njegova plešasta lobanja

lobánjast -a -o prid. ( á )
1. podoben lobanji: lobanjasta gomila
2. pri katerem je lobanja zelo izrazita: ptiček z neporaslo, lobanjasto glavico

lobánjski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lobanjo: lobanjske kosti
anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje ; (lobanjski) šiv ; lobanjska votlina ; lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline

lóbati -am dov. in nedov. ( ọ̑ )
šport. žarg., pri igri z žogo udariti, vreči žogo, da zleti čez nasprotnega igralca: dobro zna lobati / lobati vratarja

lobby gl. lobi

lobélija -e ž ( ẹ́ )
vrtn. nizka okrasna rastlina s številnimi modrimi, belimi ali rdečimi drobnimi cveti, Lobelia: vsejati lobelije

lóbi -ja m ( ọ̑ )
publ. neformalna skupina ljudi, ki si prizadeva uveljaviti svoje politične interese: vpliv lobija / finančni, gospodarski lobi

lobíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od lobirati: ukvarjati se s političnim lobiranjem v evropskem parlamentu ; lobiranje za pridobitev poslov ; zakon, pogodba o lobiranju ; možnosti za uspešno lobiranje

lobírati -am nedov. ( ȋ )
načrtno vplivati na tistega, ki odloča o kaki stvari, z namenom uveljavitve določenih interesov: lobirali so v korist svoje države ; intenzivno lobirati za sprejem zakona, amandmaja ; uspešno lobirati pri ministru, predsedniku, poslancih

lobíst -a m ( ȋ )
kdor lobira: direktor je najel spretne lobiste in pravnike ; vpliven politični lobist ; register lobistov ; stik z glavnim lobistom v evropskem parlamentu ; poslovnež, piarovec in lobist

lobístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na lobiste ali lobiranje: lobistični pritiski ; lobistična akcija ; lobistična skupina, organizacija ; lobistično podjetje

lobístka -e ž ( ȋ )
ženska ali država, ustanova, ki lobira: sestati se z lobistko ; glavna lobistka

lobízem -zma m ( ī )
načrtno vplivanje na tistega, ki odloča o kaki stvari, z namenom uveljavitve določenih interesov; lobiranje : skrita, a pomembna moč lobizma

lobôda -e ž ( ó )
bot. rastlina z različno oblikovanimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Atriplex: šopi kopriv in lobode ob poti / vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis

lobodíka -e ž ( í )
bot. zimzelena grmičasta rastlina z listom podobnimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus: bodeča lobodika ; širokolistna lobodika

lobôdnica -e ž ( ȏ )
nav. mn., bot. rastline z zelo drobnimi zelenkastimi ali rdečkastimi cveti, navadno s cvetnim vencem, Chenopodiaceae:

lobotomíja -e ž ( ȋ )
1. med., do druge polovice 20. stoletja operacijska prekinitev povezav v možganih pri hudih psihičnih obolenjih ali bolečinah: opraviti frontalno lobotomijo ; kako se človek po lobotomiji spremeni, je na svoje oči videla na prijateljici ; postopek lobotomije ; elektrošoki in lobotomija
2. ekspr. povzročitev otopelosti, ležernosti: neoliberalna lobotomija kulturnega prostora

locánj -a m ( ȃ )
nar. locen : košara s polomljenim locanjem

locánja -e ž ( ā )
nar. dolenjsko košara z locnom:

lôcen -cna m ( ó )
1. držaj iz lokasto ukrivljene palice: oplesti, vstaviti locen ; obesiti košarico za locen ; zlomljen locen ; locen pri škropilnici, žagi / locen pri krpljah ; ovca ima zvonec na locen
// kar je temu podobno: locen pri ključavnici / ukriviti vrbove veje v locen
2. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže: locen na trsu / obrezati trto na locen ; cepljenje na locen
3. zanka, zlasti za lovljenje ptičev: nastaviti locen
agr. locen ukrivljena palica, žica na kosi, ki preprečuje padanje odkošenega žita ; les. žaga na locen ločna žaga

locíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od locirati: lociranje šolske stavbe zunaj naselja

locírati -am dov. in nedov. ( ȋ ) publ.
1. postaviti, namestiti kaj na določen kraj: knjižnico so locirali sredi mesta ; locirati industrijo ob prometnih žilah ; pren. te kriterije lociram na znanstveno področje
2. določiti kraj, prostor za postavitev, namestitev česa: locirati ceste, parke in zelenice

lôcnast -a -o prid. ( ó )
ki ima locen: locnasta košara, žaga
// ki ima obliko locna: locnasta vzmet

locnjévka in lôcnjevka -e ž ( ẹ̄; ó )
nar. belokranjsko košara z locnom: prinesti malico v locnjevki

lóč -a m ( ọ̑ )
star. ločje , loček : tam rasteta le biček in loč

lóček -čka m ( ọ̑ )
travi podobna rastlina, ki raste zlasti na vlažnih tleh: utrgati loček ; na ločku se pozibava kačji pastir / ribnik je zaraščen z ločkom ; loček in biček ob vodi
// steblo te rastline: zavezati z ločkom / otroci pletejo košarice iz ločka

lóčen 1 -čna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na lok: tu se začne ločna krivina ; ločna oblika
grad. ločni most most, katerega glavni nosilni element je lok ; ločni nosilec nosilec v obliki loka ; ločna konstrukcija mostu ; les. ločna žaga ročna žaga z ogrodjem v obliki loka ; mat. ločna stopinja enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice

lóčen 2 -čna -o prid. ( ọ̄; jezikosl. ọ̑ )
ki loči, ločuje: ločna črta med obema deloma polotoka je severno od mesta
jezikosl. ločno priredje priredje, v katerem se stavki med seboj izključujejo

lóčenec -nca m ( ọ́ )
moški, katerega zakon je bil razvezan, pravn. razvezanec : poročila se je z ločencem
// v cerkvenem pravu ločeni moški:

lóčenje -a s ( ọ́ )
glagolnik od ločiti: ločenje uranove rude od jalovine ; čas ločenja ločitve / ločenje je že predolgo predolgo sva ločena
mont. elektromagnetno ločenje

lóčenka -e ž ( ọ́ )
ženska, katere zakon je bil razvezan, pravn. razvezanka : vdove in ločenke
// v cerkvenem pravu ločena ženska:

lóčenost -i ž ( ọ́ )
stanje ločenega: zemljepisna ločenost otoka od celine / ločenost meščanskih politikov od ljudstva ; težko je prenašal občutek ločenosti od doma / ločenost človeka in narave se veča

ločeválen -lna -o prid. ( ȃ )
1. s katerim se ločuje: ločevalni postopek
2. jezikosl. ki izraža različnost, drugačnost: mesto poudarka v besedi ima včasih tudi ločevalni pomen

ločevánje -a s ( ȃ )
glagolnik od ločevati: združevanje in ločevanje ; ločevanje odpadkov / od tod izvira ločevanje med veliko in malo divjadjo / publ. takrat se je začelo ločevanje duhov

ločeváti -újem nedov. ( á ȗ )
1. delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim: stroj ločuje bombažna vlakna od semenja / po dolgem času sta se sešla, pa ju že ločujejo / ločevati odpadke ločeno zbirati in odlagati komunalne odpadke, zlasti papir, steklo in plastično, kovinsko embalažo
2. videti, občutiti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: ločevati dobro od slabega ; kritik očitno ne ločuje tega pesnika od drugih nepomembnih avtorjev
3. biti, nahajati se vmes: posamezne pesniške cikle ločujejo vinjete ; visok zid ločuje vrt od ceste ; pren. globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele

ločíka -e ž ( í )
bot. zelnata rastlina z rumenimi ali modrimi cveti v koških, Lactuca: tam raste preslica in ločika / vrtna ločika ali solata

ločílec -lca [ ločilca in ločiu̯ca ] m ( ȋ )
knjiž. priprava, ki kaj loči, ločuje: mešanica tekočine in plinov gre še skozi ločilec

ločílen -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se loči: polja na tarči imajo bele ločilne črte ; ločilna stena med stanovanjskimi prostori / spoznati kaj po ločilnih znakih razlikovalnih
fot. ločilna sposobnost filma sposobnost filma glede na to, kako goste črte se na njem še razločujejo ; jezikosl. ločilni števnik števnik, ki opozarja na različnost štetega

ločílnik -a m ( ȋ )
knjiž. priprava, ki kaj loči, ločuje: dati mešanico v ločilnik
elektr. priprava za prekinitev tokokroga pri zelo majhnem toku

ločílo -a s ( í )
1. jezikosl. grafično znamenje za členitev pisanega besedila, besed: postavljati, uporabljati ločila ; stava ločil
rad. glasbeno ločilo nekaj taktov melodije ali krajša melodija, ki ločuje med seboj nepovezana teksta
2. knjiž. kar loči, ločuje: slike v vodoravnih pasovih so bile med seboj povezane z okrasnimi ločili ; ločilo dobrega in slabega

ločína -e ž ( í )
verska skupnost, ki se je odcepila od kake že utrjene verske skupnosti, cerkve: protestantske ločine ; pripadniki, ustanovitelj ločine / verska ločina

ločínar -ja m ( ȋ )
knjiž. pripadnik ločine:

ločítev -tve ž ( ȋ )
glagolnik od ločiti:
a) ločitev rude od jalovine / ločitev cerkve od države ; ločitev sodstva od uprave / publ. ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine
b) po ločitvi se je preselil v drug kraj ; tožba za ločitev ; vzrok za ločitev / ločitev zakona
c) ločitev od dekleta je bila težka ; ločitev od domačega kraja / ne jokaj, ločitev bo kratka ne bova dolgo ločena
vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti
pravn. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi

ločíti in lóčiti -im dov. in nedov. ( ī ọ́ )
1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim: ločiti meso od kosti ; s presledki ločiti vrste ; lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine ; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna / ločiti bolnike z nalezljivo boleznijo od drugih / smrt ju je ločila ; vojna ga je ločila od družine
2. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega: ta lastnost ga loči od njegovih sošolcev ; to loči pesnika od drugih ljudi ; kaj loči človeka in žival
// povzročati, da ni notranje, čustveno povezan: loči ju različna miselnost ; ugotoviti, kaj jih loči in kaj druži / vse to loči vodstvo od ljudstva
3. videti, občutiti različnost med čim: ne ločim užitnih in strupenih gob ; zaradi neizkušenosti ni ločila hinavščine in odkritosti ; ali ločiš pšenico od ječmena ; dovolj je star, da bi lahko ločil, kaj je dobro in kaj slabo ; ločiti med nagajivostjo in hudobnostjo ; tako sta si podobna, da ju težko ločim ; ločil ju je po glasu
// z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: nekatera narečja ne ločijo več padajoče in rastoče intonacije / na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo
4. videti kaj kot posameznost: s hriba sem ločil posamezne ljudi na polju ; kljub mraku je ločil predmete v sobi / komaj sem ločil cesto pred seboj videl
5. obravnavati kaj posebej, ne v zvezi z drugim: napeva in besed v ljudski pesmi ne smemo ločiti / v kritiki je vedno ločil osebo od problema
6. biti, nahajati se vmes: hribi ločijo dolino od drugega sveta ; potok loči travnik in cesto ; žice so ločile ujetnike od svobodnega sveta ; pren. le kratek čas ju loči od poroke ; štel je dneve, ki ga še ločijo od vrnitve domov
7. star. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi; zapostavljati : očitali so ji, da pastorko loči ; ločiti služinčad pri hrani
ekspr. ni mogel ločiti oči od nje neprestano jo je gledal ; evfem. on ne loči, kaj je moje in kaj je tvoje ni pošten, krade ; bibl. ločiti ljuljko od pšenice odstraniti slabo iz dobrega ; star. bralec bo sam ločil, katere misli so pisateljeve in katere ne ugotovil, spoznal

ločítven -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ločitev (zakona): ločitveni razlog / ločitveni postopek ; ločitvena razprava ; vložiti ločitveno tožbo

lóčje -a s ( ọ̄ )
več ločkov, ločki: ločje se upogiba ; voda obliva ločje ; mlaka, zarasla z gostim ločjem / tam se razprostira ločje in bičje z ločki porasel svet
// stebla ločkov: preproste rogoznice, spletene iz ločja
bot. enocvetno ločje alpska rastlina z drobnimi cveti v socvetju, Juncus monanthos

ločljív -a -o prid. ( ī í )
ki se da ločiti: ločljivi deli priprave / v nekaterih državah zakon ni ločljiv

ločljívost -i ž ( í )
1. lastnost, značilnost ločljivega: ločljivost delov / ločljivost, neločljivost zakonske zveze
2. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku: grafika v igri je natančna tudi pri nižji ločljivosti ; fotoaparat, kamera, zaslon z visoko ločljivostjo ; prenosnik z nizko ločljivostjo zaslona / ločljivost slike
// število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek: slika je zadovoljiva tudi pri nižji ločljivosti ; fotografija, posnetek v visoki ločljivosti ; fotografija, posnetek, slika z ločljivostjo 1280 × 1024 slikovnih točk / tiskalnik tiska z ločljivostjo do 1280 × 960 slikovnih točk
// fiz. količina, ki pove, v katerem primeru se še razločujejo podrobnosti pri opazovanju skozi optično pripravo: ločljivost daljnogleda, mikroskopa

lóčnica 1 -e ž ( ọ̑ )
žel. signalni znak, vložen med tiroma pri kretnici, za označevanje meje, od katere je vožnja po obeh tirih hkrati možna: prepričati se, da so vozila znotraj ločnic

ločníca 2 tudi lóčnica -e ž ( í; ọ̑ )
knjiž. meja : Slovenci na obeh straneh politične ločnice / reka je bila ločnica med pokrajinama / ločnica med bogatimi in revnimi je tam izrazita / črta ločnica ; meja ločnica
težko je potegniti ločnico med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu
geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni ; gozd. gozdna ločnica višina, do katere sega strnjen gozd

lóden -dna m ( ọ́ )
trpežna, skoraj nepremočljiva volnena tkanina, zlasti za lovske obleke: obleka, pelerina iz lodna
tekst. tirolski loden

lódnast -a -o prid. ( ọ́ )
ki je iz lodna: zelena lodnasta lovska obleka ; lodnasta pelerina

lodríca -e ž ( í )
1. nar. zahodno velik podolgovat sod: lodrica rebule
2. nar. lesen ročni sodček: naložiti lodrico konju na hrbet

lóg 1 -a m , mn. stil. logôvi; mest. mn. stil. logéh ( ọ̑ )
1. (močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi: kositi na, v logu ; logi in trate / knjiž. log je že pokošen travnik
2. knjiž. gozd : v logu skovika sova ; gost bukov log ; pesn. log in gaj ; pren. naš literarni log
ekspr. tretjina sporeda je iz tujih logov tretjina del je tuja

lóg 2 -a m ( ọ̑ )
navt. brzinomer : prebrati na logu podatke o hitrosti ladje

logár -ja m ( á )
nižji gozdarski uslužbenec: prišli so sekači v spremstvu logarja

lógarica 1 -e ž ( ọ̑ )
bot. po močvirnih travnikih ali med grmovjem rastoča rastlina s tulipanu podobnimi visečimi cveti, Fritillaria: močvirska logarica

logaríca 2 -e ž ( í )
star. logarjeva žena: logar in logarica

logarítem -tma m ( í )
mat. količina, ki jo določujeta numerus in logaritemska osnova: izračunati, poiskati logaritem / naravni ali Neperjev logaritem z osnovo e ; navadni ali Briggsov logaritem z osnovo 10 ; karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma ; osnova ali baza logaritma število, ki je osnova logaritemskega sistema
// mn., šol. žarg. logaritemske tablice, logaritmovnik: posodi mi logaritme

logarítemski -a -o [ logaritəmski ] prid. ( í )
nanašajoč se na logaritem: logaritemsko računanje / logaritemska enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v logaritmandu ; logaritemska funkcija funkcija, v kateri nastopa spremenljivka v logaritmandu ; logaritemska baza, osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem ; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah ; logaritemska skala skala, ki temelji na logaritemski funkciji ; logaritemska tabela tabela, v kateri so navedena števila in njihovi logaritmi ; logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami ; logaritemsko računalo ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih
teh. logaritemski papir papir z logaritemsko mrežo

logaritmánd -a m ( ā )
mat. število, ki se logaritmira:

logarítmičen -čna -o prid. ( í )
mat. logaritemski : logaritmično računanje / logaritmične tablice

logaritmíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od logaritmirati: logaritmiranje in korenjenje

logaritmírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
mat. računati logaritem: dijak že zna logaritmirati ; logaritmirati število

logaritmôvnik -a m ( ȏ )
mat. logaritemske tablice: kupiti logaritmovnik

logárnica -e ž ( ȃ )
hiša za logarja: samotna logarnica

logárski -a -o ( á )
pridevnik od logar: logarska služba

loggia -e [ lódža ] ž ( ọ̑ )
1. stavba, zaprta na eni ali več straneh samo s stebri: renesančna loggia ; loggia na trgu obmorskega mesta
2. grad. v stavbo umaknjen, na sprednji strani odprt prostor, z vrati povezan z notranjimi prostori: loggie in balkoni

logicístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na logicizem: logicistične trditve / simboli v teh pesmih so skonstruirane logicistične tvorbe / logicističen pouk

logicízem -zma m ( ī )
1. filoz. nazor, da je svet logično urejen: biti privrženec logicizma
// po Russllu nazor, da matematični zakoni izhajajo iz logičnih:
2. nav. slabš. dajanje prednosti logičnim razlogom pred psihološkimi: ocenjevati literarno delo s predsodki logicizma
ped. upoštevanje samo logičnega in znanstvenega vidika učne snovi pri pouku

lógičen -čna -o prid. , lógičnejši ( ọ́ )
1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni ; logične teorije
2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka ; biti sposoben logične analize ; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja ; logično sklepanje / govoriti brez logične zveze ; logično branje smiselno
3. ki se glede na stanje, položaj pričakuje: logičen razvoj ; tak čustven izbruh je v tem primeru logičen ; to je logična posledica njegovega ravnanja
ekspr. vzgajal je z logično doslednostjo zelo veliko, popolno
elektr. logični element osnovni sestavni del naprav, konstruiranih na osnovi matematične logike; logični operator ; filoz. logični sklep sklep, ki upošteva zakon logike ; logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti ; gled. pri podajanju teksta paziti na logični akcent na to, da je poudarjena beseda, stavek, ki predstavlja miselno jedro ; pravn. logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike

lógičnost -i ž ( ọ́ )
lastnost, značilnost logičnega: logičnost mišljenja / prevelika logičnost ga je zavedla, da je pretiraval / logičnost takega razvoja dogodkov

lógik -a m ( ọ́ )
1. strokovnjak za logiko: v tem so si edini vsi logiki
2. kdor logično sklepa, razsoja: ti si pa slab logik

lógika -e ž ( ọ́ )
1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in oblike sklepanja: elementi logike ; katedra za logiko ; strokovnjak za logiko
// s prilastkom ta disciplina, vezana na določenega logika, določeno filozofsko smer: aristotelska logika / dialektična logika o načelih pojmovanja dialektičnega razvoja narave, družbe in mišljenja ; formalna logika o oblikah in načelih pravilnega mišljenja ; simbolna ali matematična logika ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih
2. logično mišljenje, sklepanje: prevzela ga je logika v njegovih govorih ; njegova ostra in hladna logika / odkriti nasprotnikovo logiko način mišljenja, sklepanja ; slabš. to je ženska logika mišljenje, sklepanje, ki sloni na čustvovanju ; ekspr. avtor z neizprosno logiko odkriva znamenja propadanja
3. knjiž., s prilastkom zakonitost , določenost : ekonomska, gospodarska logika ; logika nadaljnjega razvoja, revolucije / sintaktična logika stavka / življenje s svojo logiko / publ. stvari se razvijajo po neki širši logiki razvoja ne glede na to, kdo je na oblasti
4. do 1848 prvi letnik filozofije: tisto leto je bil že v logiki
ekspr. kje je v tvojih trditvah logika tvoje trditve niso logične ; ekspr. v pravljičnem svetu z železno logiko zmaguje dobro nad zlim vedno, dosledno ; ekspr. ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma glede na čustva, ne glede na razum ; ekspr. to sklepanje je sprto z logiko ni logično

logírati se -am se dov. in nedov. ( ȋ )
prijaviti se : logirati se na forum, spletno stran ; logirati se v klepetalnico

logístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na logistiko ali logizem: logistični center, servis, sistem ; logistični procesi ; logistične storitve ; logistično podjetje / voditi logistično službo v armadi / logistične trditve

logístika -e ž ( í )
1. načrtovanje, organizacija in koordinacija premika, prevoza česa, koga od začetne do ciljne točke: stroški logistike ; vodja logistike ; strokovnjak za logistiko ; nabava, proizvodnja in logistika / poslovna, transportna logistika / področje logistike ; študij logistike ; fakulteta za logistiko
// organizacija in koordinacija medsebojno odvisnih delovnih enot, faz kakega procesa: doreči logistiko delovanja koalicijskih strank
2. voj. oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in vzdrževanje vojaških objektov: vojskovodja se je zavedal pomena logistike, zato je zaščitil oskrbovalne poti / vojaška logistika
3. filoz. simbolna logika: osnove logistike

logízem -zma m ( ī ) filoz.
1. nazor, po katerem ima logično prednost pred iracionalnim: logizem in psihologizem
2. sklep, ki upošteva zakone logike; logični sklep

lógo -a m ( ọ̑ ) pog.
grafični element, ki označuje blagovno znamko, podjetje, organizacijo; logotip : njihov logo je bil simbol naše generacije ; barvni logo ; natečaj, predlog za logo evrolige

logográf -a m ( ȃ )
pri starih Grkih pisec pripovedi, zgodb o ustanovitvi kakega mesta, o izvoru, razvoju kakega rodu: zgodovinski in bajeslovni elementi v delih logografov

logogríf -a m ( ȋ )
beseda, ki dobi drug pomen, če se ji kaka črka spremeni, doda ali odvzame: anagrami in logogrifi / reševati logogrife uganke s takimi besedami

logopát -a m ( ȃ )
med. kdor ima kako govorno motnjo:

logopéd -a m ( ẹ̑ )
strokovnjak za logopedijo: surdopedagogi in logopedi

logopedíja -e ž ( ȋ )
veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju: strokovnjak za logopedijo

logopédinja -e ž ( ẹ̑ )
strokovnjakinja za logopedijo: hoditi k logopedinji ; defektologinja in logopedinja

logopédski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na logopede ali logopedijo: logopedska razprava / logopedski oddelek na šoli oddelek za otroke z govornimi motnjami
ped. logopedske vaje vaje za odpravljanje govornih motenj

lôgor -ja tudi -a m ( ó )
pog. (koncentracijsko) taborišče: dve leti je bil v logorju
// tabor, taborišče sploh: stražiti logor ; partizanski logor / delovna brigada ureja svoj logor

lógos -a m ( ọ̑ )
filoz., v antični filozofiji najvišji red, vrhovna zakonitost sveta: božanski logos

lógoterapíja -e ž ( ọ̑-ȋ )
psiht. psihoterapevtski postopek, s katerim naj bi pacient spoznal smisel svojega življenja: strokovnjak za logoterapijo

logotíp -a m ( ȋ )
grafični element, ki označuje blagovno znamko, podjetje, organizacijo: izbrati, oblikovati prepoznaven logotip ; majica z logotipom podjetja ; natečaj, predlog za nov slogan in logotip

lój -a tudi m , mest. ed. tudi lôju ( ọ̑ )
1. maščobno tkivo pri govedu, ovcah, kozah: loj se nabira ; odstranjevati zaklani živali loj / cvreti loj ; dva kilograma loja / goveji loj ; mazilo iz ovčjega loja
vet. krovni loj na površini trupa zaklane živali
// maščoba iz tega tkiva: v kuhinji diši po loju ; beliti z lojem
vse je šlo, potekalo kakor po loju kakor po maslu ; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno
2. izloček žlez lojnic: koža izloča loj in znoj ; žival si z lojem masti kožo

lojálen -lna -o prid. ( ȃ )
1. ki izpolnjuje državljanske obveznosti, zakone zaradi dolžnosti: biti lojalen, a ne aktiven državljan ; lojalen do države, vladarja / nekatera mesta so se upirala, to pa je ostalo lojalno ; pesem je izražala lojalno in dinastično navdušenje zvesto, vdano
2. knjiž. pošten, odkrit v ravnanju: lojalen trgovski partner / lojalno sodelovanje
ekon. lojalna konkurenca konkurenca, ki je v skladu z zakonskimi določbami, poslovnimi običaji in poslovno moralo

lojálnost -i ž ( ȃ )
1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti: dokazoval je svojo lojalnost ; zanesti se na lojalnost državljanov ; lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države
2. knjiž. poštenost, odkritost v ravnanju: ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor ; njegova lojalnost in čut tovarištva

lójast -a -o prid. ( ọ̑ )
podoben loju: surovo maslo se kvari in je lojasto / smukec ima lojast otip

lojávost in lójavost -i ž ( á; ọ̑ )
lastnost, značilnost lojastega ali lojnatega: lojavost surovega masla ; lojavost mesa
med. močno, nenormalno izločanje žlez lojnic na obrazu, glavi; seboreja

lójen 1 -jna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na loj: lojna snov
anat. lojna žleza lojnica

lojén 2 -a -o prid. ( ẹ̑ )
ki je iz loja: lojena sveča / lojene pogačice za krmljenje ptic pozimi
ekspr. lojeni obrazi jetnikov bledi, rumenkasti

lojeníca -e ž ( í )
knjiž. lojena sveča: prižgati lojenico

lojénka -e ž ( ẹ̄ )
lojena sveča: prižgati lojenko ; tanka lojenka ; migljajoč plamenček lojenke

lójev -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na loj: lojev duh / lojeva sveča

lójevec -vca m ( ọ̑ )
min. rudnina listasti magnezijev silikat s hidroksilno skupino: delati iz lojevca smukec

lójevka -e ž ( ọ̑ )
lojena sveča: vtakniti lojevko v svečnik

lójnat -a -o prid. ( ọ̑ )
1. poln loja: to meso je preveč lojnato
2. podoben loju: lojnato svetlikanje
agr. lojnati krompir krompir, ki se ne razkuha

lójnica -e ž ( ọ̑ )
anat. kožna žleza, ki izloča loj: izloček lojnic ; gnojno vnetje lojnice / žleze lojnice in znojnice

lójtra -e ž ( ọ̑ )
1. znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic: napisati lojtro [#] pred besedo
// tipka na računalniški tipkovnici s takim znakom: po pisku je treba pritisniti in držati lojtro ; potrditi vnos z lojtro
2. pog. lestev : prisloniti lojtro ; plezati po lojtri na drevo
3. nar. lojtrnica : trdno se je oprijel lojter, da ni padel z voza
4. mn., nar. lojtrski voz, lojtrnik: peljati se z lojtrami

lójtrica -e ž ( ọ̑ )
manjšalnica od lojtra: prisloniti lojtrico
pog. narediti komu ravbarsko lojtrico, ravbarske lojtrice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne

lójtrn -a -o prid. ( ọ̑ )
v zvezi lojtrni voz lojtrski voz, lojtrnik: po cesti drdrajo prazni lojtrni vozovi

lójtrnica -e ž ( ọ̑ )
1. lestvi podobna priprava na strani voza: pritrditi lojtrnice ; sedel je zgrbljeno in se držal za lojtrnico
2. mn., nar. lojtrski voz, lojtrnik: peljati se z lojtrnicami

lójtrnik -a m ( ọ̑ )
voz z lestvi podobno pripravo na straneh: naložiti seno, snope na lojtrnik ; peljati se na lojtrniku

lójtrski -a -o prid. ( ọ̑ )
navadno v zvezi lojtrski voz voz z lestvi podobno pripravo na straneh: zapreči lojtrski voz ; naložiti seno, snope na lojtrske vozove ; peljati se z lojtrskim vozom

lók 1 -a m ( ọ̑ )
1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic: na plečih je imel lok in tul ; napeti lok ; streljati z lokom ; mišice so napete kot lok ; pren., knjiž. avtor je zelo napel lok zgodbe
// kar je po obliki temu podobno: lok pri žagi / past na lok
2. priprava, s katero se poteguje po strunah: lok drsi po strunah ; mazati lok s kolofonijo ; vleči lok po strunah / violinski lok
3. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma: lok pri mostu se je podrl ; polkrožni loki ; zidanje lokov in obokov / okenski lok
4. delu krožnice podobna linija: narisati lok / lok mavrice, ovinka / žoga je opisala, zarisala (velik) lok je letela v (velikem) loku / v loku reka teče v širokem loku ; v loku zamahniti ; kamen je v velikem loku zletel v vodo ; pren., pesn. zvezde se pnejo v svetlem loku
5. knjiž., navadno s prilastkom potek česa, prikazan navadno kot vzpon in upadanje: v predstavi ni čutiti dinamičnega loka ; pretrgan lok dejanja v romanu ; publ., z oslabljenim pomenom: lok igralčeve kariere se je bleščeče vzpel ; razvojni lok umetnosti
6. knjiž., navadno s prilastkom obseg , razpon : časovni lok prve knjige zgodovine sega čez več tisočletij / pisani lok motivov ; lok spoznanj
knjiž., ekspr. nič več ni mogoče napenjati loka dolgoletnega trpljenja še naprej dopuščati, povzročati trpljenje ; knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval ; ekspr. teh tem so se vsi ogibali v velikem loku niso jih hoteli obravnavati ; ekspr. ognil se ga je v velikem loku nikakor ga ni hotel srečati ; pesn. sinji lok (neba) nebo, nebesni obok
anat. aortni lok usločeni del aorte tik po izstopu iz srca ; kostni lok nad očesom ; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra ; refleksni lok ; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti ; arheol. sveder na lok preprosta vrtalna priprava, ki se vrti s pomočjo loka ; arhit. košarasti lok ; šilasti lok ; geom. lok krivulje, krožnice del krivulje, krožnice med dvema njenima točkama ; glasb. lok ukrivljena črta za označbo vezave not iste višine, za označbo legata in fraziranja ; grad. nosilni lok ; oporni lok ; les. lok polkrožen okvir pri ročni žagi ; šol. lok element pisane črke v obliki (navzgor ali navzdol) odprte elipse ; šport. lok element umetnostnega drsanja, pri katerem vozi drsalec po notranjem ali zunanjem robu drsalke naprej ali nazaj v obliki kroga ; plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega

lòk 2 medm. ( ȍ )
posnema glas pri prelivanju tekočine skozi ozko odprtino: lok, lok, lok, je teklo iz steklenice / šalj. on tako rad lok lok pije (alkoholne pijače)

lóka -e ž ( ọ́ )
nekoliko močvirnat travnik ob vodi: na loki sušijo seno / Škofja Loka
// knjiž. travnik sploh: cvetoča, pisana, zelena loka ; loke in polja

lokácija -e ž ( á )
1. kraj, prostor, določen za gradnjo: dodeliti lokacijo ; lokacija šole še ni natančno določena ; odobritev lokacije za park, tovarno / adm. žarg.: reševati lokacije prošnje za lokacijsko dovoljenje ; izdajanje lokacij lokacijskih dovoljenj / izbrati lokacijo za snemanje filma
// določitev kraja, prostora za postavitev, namestitev česa: komisija je razpravljala o lokaciji hiše
2. postavitev, namestitev česa na določen kraj: neprimerna lokacija bolnišnice ; spor zaradi lokacije stolpnic na nabrežje ; prednost dolin za lokacijo velikih gospodarskih objektov / lokacija čet / lokacija novele v loške hribe
3. knjiž. kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja: grad je pomemben samo zaradi lokacije ; proučevanje industrijskih in prometnih lokacij ; obnovitev mesta na stari lokaciji / ugotoviti lokacijo napake ; seznaniti koga s programom in lokacijo prireditev

lokacíjski in lokácijski -a -o prid. ( ȋ; á )
nanašajoč se na lokacijo: lokacijska vprašanja / lokacijski pogoji zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri graditvi določenega objekta ; lokacijska komisija komisija, ki odloča o primernosti zemljišča za postavitev določenega objekta ; lokacijsko in gradbeno dovoljenje

lokál 1 -a m ( ȃ )
prostor za kako obrtno dejavnost: odpreti, prenoviti lokal ; trgovci so že zaprli svoje lokale ; lepo urejen lokal ; v nedeljo je lokal zaprt / kot opozorilo ne vodite psov v lokal / gostinski, trgovski lokal ; mladina takrat ni smela zahajati v javne lokale v gostilne, restavracije, kavarne ; nočni lokal gostinski lokal, odprt ponoči, navadno z glasbo, zabavnim programom in plesom / ker je bil pijan, so ga odstranili iz (gostinskega) lokala

lokál 2 -a m ( ȃ )
jezikosl. lokativ : predlog z lokalom

lokálček -čka m ( ȃ )
gostinski lokal, zlasti manjši: iti na kavo v prijeten lokalček ; posedati po lokalčkih ; sedeti v lokalčku na obali

lokálec -lca m ( ȃ ) pog.
1. prebivalec, pripadnik ožjega območja, določenega kraja: na otoku je spoznal lokalce, ki so mu priskrbeli ribe ; konflikt, razdor med lokalci ; pogovor z lokalci
2. lokalni vlak, avtobus: šel je na lokalca ; vožnja z lokalcem
3. lokalna radijska postaja: ob nedeljah posluša lokalca

lokálen -lna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na kraj 1, 2, krajeven: poznati lokalne razmere / raziskovati lokalno zgodovino / časopis prinaša le lokalne novice / knjiž.: lokalni kolorit ; dati romanu lokalno barvo / lokalni vremenski pojavi ; lokalni potresi ; lokalna vojna / lokalni časopis časopis, ki prinaša zlasti novice z določenega manjšega območja ; lokalni promet promet med določenim središčem in sosednjimi, manjšimi kraji ; lokalni vlak vlak, ki vozi iz središča v določeni manjši kraj ; ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine ; lokalna radijska postaja postaja, katere oddaje so namenjene le manjšemu območju ; lokalna proga proga, ki povezuje središče z določenim manjšim krajem ; lokalno ogrevanje, gretje ogrevanje, gretje s pečjo ali podobno samostojno grelno pripravo
2. med. ki je le na posameznem delu telesa: lokalna anestezija ; lokalno vnetje
astron. lokalni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje, krajevni čas ; soc. lokalne skupnosti skupnosti, ki se oblikujejo kot tvorbe dolgotrajnih družbenih procesov na določenem zemljepisnem področju

lokalíja -e ž ( ȋ )
rel. teritorialna in delno upravna enota Katoliške cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: prevzeti lokalijo

lokalíst -a m ( ȋ )
rel. duhovnik, ki službuje na lokaliji: Prešernov stric je bil lokalist na Kopanju

lokalístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na lokalizem: odpraviti lokalistične pojave / to so lokalistične težnje

lokalitéta -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. najdišče , nahajališče : arheološke lokalitete ; lokalitete Blagajevega volčina v Sloveniji

lokalizácija -e ž ( á )
1. preprečitev širjenja kakega pojava, omejitev: lokalizacija vojnega spopada / lokalizacija nalezljive bolezni
2. knjiž. ugotovitev, določitev kraja, mesta česa: lokalizacija najdišča ; točna lokalizacija okvare
3. knjiž. postavitev dejanja literarnega dela, filma v določen kraj, določeno okolje: Linhartova lokalizacija komedije je zahtevala določene spremembe

lokalízem -zma m ( ī )
1. nav. slabš. prizadevanje za koristi svojega kraja, pokrajine, ki niso v skladu s koristmi skupnosti: lokalizem v gospodarskem življenju ; pojavi lokalizma
2. jezikosl. element v knjižnem jeziku, značilen samo za kak kraj, ožje območje: avtorjevi lokalizmi poživljajo povest ; Cankar je uporabil tudi nekaj vrhniških lokalizmov

lokalizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. preprečiti širjenje kakega pojava, omejiti: gasilci so z veliko požrtvovalnostjo lokalizirali požar ; lokalizirati upor na severni del kolonije / lokalizirati nalezljivo bolezen
2. knjiž. ugotoviti, določiti kraj, mesto česa: zdravnik je točno lokaliziral tumor, vnetišče
3. knjiž. postaviti dejanje literarnega dela, filma v določen kraj, določeno okolje: avtor je roman lokaliziral v Ljubljani

lokálka -e ž ( ȃ )
lokalna proga, lokalni vlak: opustiti lokalko / prestopiti na lokalko

lokálpatriót -a m ( ȃ-ọ̑ )
ekspr. kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino: biti novomeški lokalpatriot

lokálpatriótičen -čna -o prid. ( ȃ-ọ́ )
nanašajoč se na lokalpatriote ali lokalpatriotizem: lokalpatriotične težnje

lokálpatriotízem -zma m ( ȃ-ī )
ekspr. veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine: štajerski lokalpatriotizem ; boj proti lokalpatriotizmu

lokárda -e ž ( ȃ )
zool. skuša plavica: lov na lokarde

lókarica -e ž ( ọ̑ )
les. ločna žaga:

lókast -a -o prid. ( ọ̑ )
podoben loku, krivulji: lokasta črta ; lokaste obrvi

lókati -am nedov. ( ọ̄ )
1. piti tako, da se izteguje jezik: mačka, pes loka ; tiger loka toplo kri ; lokati mleko, vodo ; glasno, hlastno lokati
2. ekspr. slišno, hlastno piti: lokati v dolgih požirkih
// slabš. piti sploh: ne bom lokal te čobodre / pog. ta ga pa loka

lókativ -a m ( ọ̑ )
jezikosl. peti sklon, mestnik: predlog z lokativom

lókativen -vna -o prid. ( ọ̑ )
jezikosl. mestniški : lokativna končnica

lokátor -ja m ( ȃ )
teh. naprava, ki na podlagi določenih fizikalnih lastnosti snovi ugotavlja kraj, mesto česa: uporaba lokatorja / radijski lokator radar

lokàv -áva -o prid. ( ȁ á )
knjiž. zvijačen : to je lokav in zahrbten človek / lokav pogled ; neprijeten lokav smehljaj / bister in lokav moški zvit, prebrisan

lokávost -i ž ( á )
knjiž. zvijačnost : v njegovih očeh je opazil lokavost / Odisejeva lokavost / odkrili so njegove lokavosti prevare, zvijače

lokávščina -e ž ( ȃ )
zastar. prevara , zvijača : nobena posebna lokavščina ni bila potrebna, da sem te premotil / težko prenaša njegovo lokavščino zvijačnost

lókev -kve tudi lókva -e ž ( ọ̄ )
1. nar. mlaka , luža : lokev za hišo / napajati na lokvi
2. zastar. morska plitvina: beneške lokve

lókniti -em dov. ( ọ́ ọ̑ )
ekspr. narediti požirek: lokniti mleko iz steklenice

lokomobíla -e ž ( ȋ )
strojn. pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega stroja na njem: to mlatilnico žene lokomobila ; puhanje lokomobile / prevozna lokomobila

lokomócija -e ž ( ọ́ )
biol. premikanje , gibanje , hoja 1 : pri tej bolezni je lokomocija ovirana ; okončine so prilagojene načinu lokomocije

lokomotíva -e ž ( ȋ )
1. vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah: lokomotiva drvi, piska, puha, ekspr. hrope in sopiha ; to lokomotivo žene para ; priklopiti lokomotivo ; oster brlizg lokomotive ; kurjač lokomotive ; sopiha kot lokomotiva / normalnotirna, ozkotirna lokomotiva ; parna lokomotiva ; potniška, tovorna lokomotiva ; rudniška lokomotiva prilagojena posebnim pogojem dela v rudnikih ; pren., publ. trdil je, da je trgovina lokomotiva razvoja
strojn. dizel lokomotiva ; dizel-električna lokomotiva ; električna lokomotiva ki jo ženejo elektromotorji, ki dobivajo tok iz zunanje napeljave ; žel. premikalna ali ranžirna lokomotiva ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri ; priprežna lokomotiva dodatna lokomotiva na začetku vlaka
2. igrača, ki predstavlja lokomotivo: dobiti v dar lokomotivo in vagončke

lokomotíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lokomotivo: zlomila se je lokomotivna os ; lokomotivno kolo / konjsko in lokomotivno prevažanje v rudnikih z lokomotivo

lokomotívski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lokomotivo: lokomotivska postaja, remiza / lokomotivski dimnik
strojn. lokomotivski parni kotel

lokomotóren -rna -o prid. ( ọ̄ )
biol. ki je za premikanje, gibanje, hojo: lokomotorni organi pri živalih

lokostrél -a m ( ẹ̑ )
nekdaj orožje iz loka in močne napenjalne priprave; samostrel : strelci z lokostrelom

lokostrélec -lca m ( ẹ̑ )
1. športnik, ki se ukvarja z lokostrelstvom: slovenski lokostrelci ; tekmovanje lokostrelcev
2. nekdaj vojak, oborožen z lokom: angleški, perzijski lokostrelci ; lokostrelci in ščitonosci / vilinski lokostrelci

lokostrélka -e ž ( ẹ̑ )
športnica, ki se ukvarja z lokostrelstvom: slovenska lokostrelka ; uspeh naših lokostrelk

lokostrélski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lokostrelce: lokostrelski klub / lokostrelske vrste

lokostrélstvo -a s ( ẹ̑ )
šport, pri katerem se strelja z lokom: ukvarjati se z lokostrelstvom ; državno dvoransko prvenstvo v lokostrelstvu

lokovánje -a s ( ȃ )
glasb. uporabljanje loka pri godalnih instrumentih: napačno lokovanje

lókoven tudi lokôven -vna -o prid. ( ọ̑; ō )
nanašajoč se na lok 2, 3: lokovna poteza / jekleni lokovni elementi

lókovje in lokôvje -a s ( ọ̑; ȏ )
več lokov, loki: arhitektonska funkcija lokovja / lokovje iz črt

lókus -a m ( ọ̑ ) knjiž.
1. kraj 1 , mesto 1 : bolezen se pojavlja na različnih lokusih
biblio. oznaka za mesto, prostor v knjižnici, na katerem je določena knjiga, zlasti glede na vsebino
2. stranišče

lokva gl. lokev

lókvanj -a m ( ọ̑ )
vodna rastlina s plavajočimi listi in velikimi, navadno belimi cveti: lokvanj na jezeru ; cvet lokvanja

lókvanjev -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od lokvanj: lokvanjev cvet

lôla in lóla -e ž ( ȏ; ọ̑ )
ekspr. omejena, neumna ženska: tej loli ni mogoče nič dopovedati / kot psovka ti lola neumna

lôle in lóle -ta m ( ȏ; ọ̑ )
ekspr. omejen, neumen človek: menda ni tak lole, da bi delal v svojo škodo / kot psovka ti lole lolasti

lôlek in lólek -a m ( ȏ; ọ̑ )
ekspr. omejen, neumen človek: lolek si bil in lolek boš ostal
ekspr. imeti koga za loleka norčevati se iz koga

lòm lôma m , mest. ed. tudi lómu ( ȍ ó )
1. lomljenje , zlom : telo se upira lomu ; lom vzmeti
2. fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov: lom svetlobe ; lom zvoka
3. min. videz prelomne ploskve; prelom : vrste loma / iverasti lom značilen za drobnozrnate snovi ; školjkasti lom
4. star. kamnolom : delati v lomu / skladi granita v lomu
5. star. hrup , trušč : drevo se je podrlo s strahotnim lomom ; lom, kot bi se podirali hrasti
geogr. lom kraj, prostor, kjer svet hitro prehaja v večjo strmino ; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil ; teh. krhki lom zaradi krhkega materiala

lomáča -e ž ( á )
1. teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: prišli so z lomačami in lopatami
2. zastar. velik kup lesa, določen za gorenje; grmada : tiho so stali okoli lomače

lomást 1 in lomàst -ásta m ( ȃ; ȁ á ) knjiž.
1. hrušč , trušč : lomast ledovja in reke ; lomast, kakor bi se podirali stoletni hrasti / okoli čebelnjaka se je slišal lomast in pasji lajež lomastenje
2. ekspr. kdor lomasti: dve toni težek lomast zdrobi vse, kar mu pride pod parklje

lomást 2 -i ž ( ȃ )
knjiž. hrušč , trušč : pogrezanje mostu je spremljala strahovita lomast ; mogočna drevesa so z lomastjo padala / huda lomast vetra

lomásten -tna -o prid. ( ā )
knjiž. ki lomasti: lomastni medvedi / lomastni Homerjevi junaki

lomástenje -a s ( á )
1. glagolnik od lomastiti: lomastenje medvedov po gozdu
2. ekspr. hrušč , trušč : med lomastenjem in sopihanjem je vlak pripeljal na postajo ; lomastenje padajočih dreves

lomástež -a m ( ȃ )
ekspr. kdor lomasti: lovca sta poslušala lomasteža v gošči

lomástiti -im nedov. ( á ȃ )
silovito, hrupno hoditi skozi kaj ovirajočega: jelen lomasti skozi grmovje ; medved lomasti po gozdu ; slišali so, da nekaj lomasti za njimi ; pokalo in šumelo je, kot bi lomastila čreda merjascev
// ekspr. silovito, hrupno hoditi sploh: nikar tako ne lomasti ; jaz vam bom že pokazal, je kričal in lomastil po hiši ; lomasti kot medved / slabš. nikar ne misli, da boš brez kazni lomastil po mojem vrtu hodil ; pren. silna nevihta že lomasti čez gore

lombárd -a m ( ȃ )
pravn. zastavitev premičnin, zlasti dragocenosti ali vrednostnih papirjev, za kratkoročne bančne kredite: hipoteka in lombard ; dati posojilo na lombard
// bančno posojilo, zavarovano s tako zastavitvijo:

lombárda -e ž ( ȃ )
nekdaj top s kratko cevjo, sprva za kamnite krogle; bombarda

lombárden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lombard: lombardni kredit

lómen -mna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na lom 2, 3:
a) lomna zmogljivost leč / lomni količnik količina, ki pove, kako se lomi svetloba pri prehodu iz zraka v določeno snov ; lomni kot kot med lomnim žarkom in vpadno pravokotnico ; lomni zakon ; lomni žarek žarek po lomu
b) lomna ploskev prelomna ploskev

lomílec -lca [ lomiu̯ca in lomilca ] m ( ȋ )
1. delavec v kamnolomu, ki lomi kamenje: težko delo lomilcev
2. teh. priprava ali del priprave za lomljenje: namestiti lomilec ; jeklen lomilec
zool. kočnik med vrzeljakom in meljakom pri zvereh

lomílen -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se lomi: lomilno orodje
usnj. lomilni stroj stroj za mehčanje usnja

lomílka -e [ tudi lomiu̯ka ] ž ( ȋ )
teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: z lomilko razmakniti skale

lomílo -a s ( í )
teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: podstaviti lomilo ; v kamnolomu je uporabljal lomilo, macolo in kramp

lomíti lómim nedov. ( ī ọ́ )
1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje ; rezati in lomiti kruh ; spomladi se led na reki lomi ; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje ; dal je palico čez koleno in jo lomil jo poskušal zlomiti ; v jezi je divjal in lomil pohištvo grdo ravnal z njim, ga razbijal ; pod težo se je deska začela lomiti je začela kazati znake, da se bo prelomila / ekspr.: pomol je lomil valove ; morje se lomi ob pečinah ; pren., knjiž. val ekspresionizma se je že lomil
// s silo, pritiskom delati, da kaj trdega ni več s čim zraščeno, skupaj: otroci lomijo mladike v grmu ; burja lomi ledene sveče ; veter je lomil veje ; veje se lomijo pod težkim snegom ; lomiti koruzo lomiti koruzne storže s stebla / lomiti granit, kamen, marmor pridobivati uporabne kose iz žive skale
2. nav. 3. os. povzročati zvijanje telesa, udov: spet ga lomi božjast ; krč jo lomi ; vse telo mu lomijo krči / brezoseb.: včeraj ga je spet lomilo imel je napad božjasti ; ekspr. gledalce je kar lomilo od smeha zvijali, pripogibali so se / z oslabljenim pomenom otrok ni zdrav, božjast ga lomi ima božjast, je božjasten
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza ga lomi ; krčevit jok jo je lomil ; togota ga lomi / jeza ga lomi, ker ni bil izvoljen jezi se ; taka radovednost me lomi, da moram pogledati
// polaščati se, lotevati se: komaj gleda, tako ga lomi spanec / kašelj ga je začel lomiti ; že prej ga je lomil smeh, zdaj pa se je zakrohotal
4. publ. odpravljati , premagovati , uničevati : lomiti preživele nazore ; lomiti stare družbene odnose, tradicijo ; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti ; predsodki se lomijo
5. slabš. slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki: za silo je lomil angleščino ; lomil je celo nekoliko po slovensko
6. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga bo še naprej lomil, bo izključen ; mladina ga lomi / to smo ga lomili / njegova žena ga lomi z drugimi ; lomi ga, kot da ne bi bil poročen se družabno, erotično izživlja
// delati napake: igralec ga je pri premieri lomil ; pri šolski nalogi sem ga strašno lomil / godba je dobro igrala, le boben ga je malo lomil / trdil je, da ga trgovina lomi
7. publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se : lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se
8. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: menda se bosta ločila. Ne lomi ga ; ali si zdaj jezna name? Nikar ga ne lomi ; tega izpita ne bom nikoli naredil. Kaj ga pa lomiš
ekspr. težko delo človeka lomi zelo utruja ; pog., ekspr. letos ga vreme lomi je slabo, nestalno vreme ; zastar. tega vprašanja ne bom rešil, naj si še tako lomim glavo belim ; knjiž. pili sta kavo in lomili bel kruh jedli ; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke ; jokala je in (si) lomila roke, lomila z rokami delala krčevite gibe, izražajoč žalost, obup ; ekspr. pri tej nalogi si bo lomil zobe jo bo težko reševal ; ekspr. medved je lomil skozi goščavo lomastil ; knjiž. razbojniki lomijo v hišo vdirajo, vlamljajo
agr. lomiti lan s posebno pripravo lomiti laneno slamo pri pridobivanju prediva ; fiz. prozorno telo lomi svetlobo povzroča spremembo smeri valovanja pri vstopu vase ; tisk. lomiti urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani) ; usnj. lomiti usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo

lomljáva -e ž ( ȃ )
knjiž. hrušč , trušč : strahotna lomljava

lómljenec -nca m ( ọ́ )
grad. z lomljenjem pridobljen neobdelan gradbeni kamen: zid iz lomljenca

lómljenje -a s ( ọ́ )
glagolnik od lomiti: lomljenje vej v viharju / lomljenje kamna v kamnolomu / lomljenje starih pojmovanj / lomljenje svetlobe, žarkov / stavljenje in lomljenje / stroj za lomljenje
rel. lomljenje kruha maša pri prvih kristjanih

lomljív -a -o prid. ( ī í )
ki se (rad) lomi: lomljivi nohti ; v starosti so kosti lomljive ; morska voda dela lase lomljive in suhe ; drevesna skorja je krhka in lomljiva

lomljívost -i ž ( í )
lastnost, značilnost lomljivega: lomljivost bilke ; povečana lomljivost kosti
metal. lomljivost v hladnem pri temperaturah pod 0 °C ; lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C

lómnica -e ž ( ọ̑ )
geom. iz daljic sestavljena lomljena črta:

lomnína -e ž ( ī )
metal. zlomljeni, razbiti odpadki iz litega železa: kup lomnine / bakrova lomnina

lómnost -i ž ( ọ̑ )
fiz. sposobnost leče, da lomi svetlobo: lomnost očalne leče ; merjenje lomnosti

lomòt -ôta m ( ȍ ó )
knjiž. hrušč , trušč : lomot podirajočega se mostu

lón -a m ( ọ̑ )
star. plačilo , plača : gospodar ji je dajal majhen lon ; koliko lona hočeš / dosti dobrega sem jim storil, za lon imam pa samo nehvaležnost v zahvalo, za nagrado
star. dela jim za božji lon zastonj, brezplačno

lónati -am dov. ( ọ̑ )
star. dati plačilo, plačati: pomagal ti bom zastonj, saj vem, da me ne moreš lonati

loncevéz -a m ( ẹ̑ )
nekdaj obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo: v vas je spet prišel loncevez

loncevézec -zca m ( ẹ̑ )
nekdaj obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo: srečati loncevezca z vozičkom

lončár -ja m ( á )
izdelovalec glinaste posode: lončar dela, žge posodo ; ribniški lončarji
zool. navadni lončar v Južni Ameriki živeča ptica, ki dela kupolasto gnezdo iz gline, Furnarius rufus

lončaríca -e ž ( í )
izdelovalka glinaste posode; lončarka : lončarji in lončarice

lončaríja -e ž ( ȋ )
lončarstvo : lončarija se opušča
// lončarski izdelki: prodajati lončarijo

lončáriti -im nedov. ( á ȃ )
ukvarjati se z lončarstvom: takrat so v Prekmurju lončarile cele vasi

lončárka -e ž ( á )
izdelovalka glinaste posode: izkušena lončarka ; keramičarka in lončarka

lončárski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na lončarje ali lončarstvo: prodajati lončarske izdelke / lončarska delavnica, obrt / lončarska središča / lončarska glina ; lončarska peč peč za žganje glinaste posode
etn. lončarsko kolo ali lončarsko vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri lončar oblikuje glinasto posodo

lončárstvo -a s ( ȃ )
lončarska obrt: lončarstvo propada / tista ljudstva še niso poznala lončarstva

lônčast -a -o prid. ( ó )
nav. ekspr. podoben loncu: lončasto pokrivalo

lônček -čka m ( ō )
1. manjšalnica od lonec: lonček se je prevrnil ; postaviti lonček na štedilnik ; ona je kakor majhen lonček – hitro vzkipi / cvetlični lonček ; lonček s pelargonijami ; stojalo za lončke / lonček juhe
2. igrača, ki predstavlja lonček, posodico: kupiti deklici majhen štedilnik in lončke ; otrok se igra v pesku z lopatico in lončki
3. posodica s pokrovčkom, navadno porcelanasta, za zdravila, lepotilna sredstva: vrsta lončkov v lekarni / lonček kreme
ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno ; pog. dečki so metali kamenje v lončke na električnih drogovih v izolatorje
čeb. matični lonček matičnik

lônčen 1 -čna -o prid. ( ȏ )
ki se goji v cvetličnem loncu: uvoziti lončne azaleje ; vrtne in lončne rastline

lončén 2 -a -o prid. ( ẹ̑ )
ki je iz (žgane) gline: lončena pipa, piščalka ; lončena posoda, skleda / lončena peč
etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur

lončenína -e ž ( í )
izdelki iz (žgane) gline: prodajati lončenino ; poslikana lončenina

lončénka -e ž ( ẹ̄ )
knjiž. lončena pipa: kaditi iz kratke lončenke

lončevína -e ž ( í )
1. izdelki iz (žgane) gline: prodajati na trgu lončevino ; z ornamenti okrašena lončevina
2. obrt. glina slabše vrste: izdelovati posodo iz lončevine ; skleda iz lončevine

lônčič -a tudi lončìč -íča m ( ō; ȉ í )
lonček : naliti mleko v lončič

lončíček -čka m ( ȋ )
ekspr. manjšalnica od lončič: lončiček medu

lônčnica -e ž ( ȏ )
nav. mn. okrasna rastlina, ki se goji v cvetličnem loncu: presajati lončnice ; cvetoče lončnice na oknu ; razstava lončnic / pri nas se ta rastlina goji kot lončnica
vrtn. cvetne ki se gojijo zaradi cvetja , listnate lončnice ki se gojijo zaradi lepih listov

lóndonski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na London: ogledovati si londonske znamenitosti / londonska megla ; publ. londonski sporazum londonski memorandum
ekspr. danes je prava londonska megla zelo gosta megla
agr. londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi ; zgod. londonski memorandum 5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju ; londonski pakt pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante ; londonska begunska vlada jugoslovanska vlada, ki je od 6. avgusta 1941 do konca vojne delovala v Londonu

lônec -nca m ( ó )
1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra ; ta lonec pušča ; ciniti, vezati lonce ; postavi lonec na štedilnik ; vse je pojedel in še lonec postrgal ; pristaviti lonec krompirja ; preluknjan, ubit lonec ; trilitrski lonec ; lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha ; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka
// pog. vsebina lonca: lonec kipi ; sam je pojedel ves lonec
2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec ; lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec
ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano ; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje ; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju ; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom
etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec ; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100 °C ; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi ; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine

longéta -e ž ( ẹ̑ )
med. polovična mavčna opornica, ki se pritrdi s povojem:

longitudinálen -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž. vzdolžen , podolžen , dolžinski : longitudinalna stavba / longitudinalni prerez ; longitudinalno krčenje lesa po dolžini
publ. longitudinalna študija študija, ki proučuje razvoj kake osebe, družbenega pojava v daljši dobi
anat. longitudinalno mišičje ; fiz. longitudinalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi v smeri prenašanja energije, vzdolžno valovanje

longplay -- [ lônkplêj ] v prid. rabi ( ȏ-ȇ )
v zvezi longplay plošča gramofonska plošča s premerom 30 cm, vélika plošča: izdati novo longplay ploščo

lónica -e ž ( ọ́ )
nar. zahodno v obliki polkrogle naloženo seno, slama; kopica 1 : vrsta lonic / spravljati seno v lonice

lóntovž -a m ( ọ̑ )
v stari Avstriji uradno poslopje deželnih stanov: dvorana v lontovžu / poslati odposlanstvo na lontovž

looping gl. luping

lòp medm. ( ȍ )
posnema glas pri udarcu, padcu: lop, se zaprejo vrata ; lop, lop, je padalo po njegovem hrbtu ; vrv se utrga, on pa lop na tla / namesto da bi ga poučili – lop po njem ga tepejo; ga napadajo

lópa -e ž ( ọ́ )
1. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev: vleči voz iz lope ; stati pod lopo / čolnarska lopa ; lopa za žagan les, letala
// pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju: ljudje so prihajali iz cerkve in postajali v lopi ; mize v gostilniški lopi verandi / cerkvena lopa
// hišica , baraka : oglarska, stražna lopa
2. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: gradnja nove lope / ladjedelska, montažna, tovarniška lopa ; sejemske lope ; strelske lope na sejmu
3. star. senčnica 1 , uta : sedeti v lopi ; senčna, zelena lopa ; lopa na vrtu
4. zastar. veža , avla : stal je v lopi in si ni upal naprej
alp. lopa prostor pod previsom v skalovju ; arhit. arkadna lopa

lopár -ja m ( á )
1. lopati podobna priprava za dajanje kruha v peč: jemati z loparjem hlebce iz peči ; ropotala je po peči z burklami in loparjem ; lopar in omelo
// kar je temu podobno: policist ustavi promet s službenim loparjem ; čistiti sneg s pločnikov z lopatami in loparji za sneg
2. priprava iz ovalne plošče ali mreže v okviru in držaja za udarjanje žoge pri nekaterih športnih igrah: zamahniti z loparjem ; prihajal je na igrišče z loparjem pod pazduho / teniški lopar ; lopar za namizni tenis
zool. nižje razviti morski rak, ki živi pritrjen vznak na kožnatem peclju, Lepas

lopárček -čka m ( á )
manjšalnica od lopar: za rojstni dan je dobil žogice in loparčke
žel. signalni loparček priprava, s katero prometnik da znak za odhod vlaka

lopárski -a -o ( á )
pridevnik od lopar: loparska oblika

lopáta -e ž ( á )
1. orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala: dati lopato na ramo ; metati pesek z lopato / nasaditi lopato ; zasaditi lopato v zemljo ; njegove roke so kot lopate velike, široke / lopata za kidanje gnoja ; list, uho lopate / lopata peska
// pog. kolikor se zajame z lopato: vrzi še nekaj lopat k drevescu
2. rabi se samostojno ali s prilastkom lopati podoben del orodja, naprave, stroja: voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo ; lopata mlina na veter ; lopata vesla odriva vodo ; parnik je gnalo kolo z lopatami / mlinsko kolo na lopate
publ. lopata arheologov je odkrila ostanke mesta arheologi so jih odkrili z odkopavanjem ; ekspr. vi imate drobne roke, jaz pa take lopate velike, široke roke, dlani ; zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati ; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje ; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati ; ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival
navt. lopata sidra skrajni ploščati del kraka pri sidru ; strojn. lopate zavite kovinske plošče v turbinskih strojih ; vijačna lopata ; zool. lopata končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu

lopátar -ja m ( ȃ )
1. nav. ekspr. delavec, ki dela z lopato: lopatarji in kramparji
2. zool. jelen z lopatastim rogovjem; damjak : čreda lopatarjev

lopátast -a -o prid. ( á )
1. podoben lopati: krt ima lopataste sprednje noge ; lopatasto rogovje / ekspr. imeti lopataste dlani, roke velike, široke
2. ki ima lopate: lopatasto mlinsko kolo ; takrat so imeli parniki lopatasta kolesa

lopátati -am nedov. ( ȃ )
1. metati z lopato: ves dan je lopatal in vozil pesek
2. knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo; lopatiti : globoko lopatati

lopáten -tna -o ( ȃ )
pridevnik od lopata: lopatno kolo

lopátenje -a s ( á )
glagolnik od lopatiti: lopatenje ga je utrudilo

lôpati -am nedov. ( ō ȏ )
ekspr. tolči, udarjati, navadno s čim ploskim: navdušeno ga je lopal po rami

lopática -e ž ( á )
1. manjšalnica od lopata:
a) otrok se igra s kanglico in lopatico ; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti
b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice
// priprava za nalaganje jedi: obrniti zrezek z lopatico / lopatica za pecivo
2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita: delati z lopatico, ne s čopičem ; lopatica za kitanje / zidarska lopatica zidarska žlica
3. parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta: bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele ; zlom lopatice
alp. lopatica ploščati del cepina ; bot. lopatica na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria ; strojn. lopatice manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih

lopátičast -a -o prid. ( á )
podoben lopatici: lopatičasta oblika lista

lopátičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na lopatico: lopatična kolesa / bolečine v lopatičnem predelu
anat. lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice

lopátišče in lopatíšče -a s ( á; í )
držaj pri lopati: naslanjati se na lopatišče

lopátiti -im nedov. ( á ȃ )
knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo: spomladi je lopatil in sadil / lopatiti gredice

lopátka -e ž ( á )
1. manjšalnica od lopata: otrok zajema pesek z lopatko
// priprava za nalaganje jedi: z lopatko nalagati cmoke na krožnik
2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita; lopatica : slikar s čopiči in lopatko

lópen -pna -o ( ọ̑ )
pridevnik od lopa: lopna streha

lópica -e ž ( ọ́ )
nav. ekspr. manjšalnica od lopa: šivala je v lopici pred hišo / vrtna lopica

lôpiti -im in lópiti -im dov. ( ó ȏ; ọ̄ ọ̑ ) star.
1. udariti , lopniti : lopiti s kolom po hrbtu ; jezno je lopil s pestjo po mizi ; lopiti se z dlanjo po nogi / kot vzklik bes te lopi
2. vreči : lopil je knjigo na tla

lôpniti -em dov. ( ó ȏ )
1. ekspr. udariti, navadno s čim ploskim: lopniti konja po hrbtu ; prijateljsko je lopnil znanca po rami ; lopniti s knjigo po glavi ; lopniti se z dlanjo po prsih
// udariti sploh: molči, sicer te lopnem ; pren. na sestanku so lopnili tudi po njem
2. ekspr. plosko pasti: lopniti na tla ; lopnil je v sneg
3. šol. žarg. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti 1 : že spet je lopnil
ekspr. ušla je od doma, je lopnil hitro rekel ; ekspr. nekje so lopnila vrata se glasno zaprla ; ekspr. kar takole lopne v hišo nepričakovano pride

lopòt -ôta m ( ȍ ó )
kratek tleskajoč udarec, ropot: vrata so se z lopotom zaprla

lopotánje -a s ( ȃ )
glagolnik od lopotati: lopotanje s perutmi

lopotáti -ám tudi -óčem nedov. ( á ȃ, ọ́ ) star.
1. plosko, tleskajoče udarjati: lopotala je po krilu, da bi iztepla prah / golob lopota s perutmi
2. ekspr. hitro, nerazumljivo govoriti: niso ga razumeli, ker je lopotal / sosede so lopotale o njenem življenju govorile, pripovedovale

lópov in lôpov -a m ( ọ̑; ȏ )
slabš. ničvreden človek, malopridnež: tisti lopov ga je udaril ; poštenjak med lopovi / kot psovka to mi boš plačal, ti lopov

lópovski in lôpovski -a -o prid. ( ọ̑; ȏ )
slabš. ničvreden , malovreden : to je lopovski človek / kazen za njegovo lopovsko življenje / kot psovka lopov lopovski

lópovstvo in lôpovstvo -a s ( ọ̑; ȏ )
slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: kakšno lopovstvo spet pripravlja

lópovščina in lôpovščina -e ž ( ọ̑; ȏ )
slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: delati, početi lopovščine ; njegove lopovščine so postale znane

lopúta -e ž ( ú )
1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu ; vzdignil je loputo in se spustil v klet ; loputa v stropu
2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina ; zapiralna loputa ; zračna loputa
3. del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro
loputa mlina na veter se je zlomila lopata
anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko ; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre

lopútanje -a s ( ū )
glagolnik od loputati: odvaditi otroka loputanja z vrati / slišati loputanje vrat / loputanje valov ob čoln

lopútast -a -o prid. ( ú )
ki ima obliko lopute: loputasta vrata

lopútati -am nedov. ( ū )
1. glasno zapirati, zlasti vrata: ne loputaj, da ne zbudiš otroka ; jezno loputati z vrati
2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: okna, vrata loputajo
3. s silo se zadevati ob kaj; butati : veter loputa v okna
race loputajo s perutmi prhutajo

lopúten -tna -o prid. ( ȗ )
ki ima loputo: loputni vhod / odpreti loputna vrata

lopútica -e ž ( ú )
manjšalnica od loputa: dohod je zapirala loputica

lopútka -e ž ( ú )
manjšalnica od loputa: odprl je loputko v stropu

lopútnica -e ž ( ȗ )
loputa : vzdigniti loputnico / loputnice mlina na veter lopate

lopútnik -a m ( ȗ )
1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor; loputa : stopnice so skozi loputnik držale na podstrešje
// nar. gorenjsko kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja; bavtara : velik loputnik
2. nar. razgrajač , nemirnež : te bomo že ukrotili, ti loputnik

lopútniti -em dov. ( ú ȗ )
1. glasno zapreti, zlasti vrata: pograbil je klobuk in pri odhodu jezno loputnil z vrati
2. ekspr. dati močen, zamolkel glas: nekje je loputnilo okno / vrata so loputnila in vlak se je premaknil
3. ekspr. slišno, plosko pasti: prerezal je vrv, da je truplo loputnilo na tla ; lestev je loputnila po tleh
4. preh., star. udariti , lopniti : loputnil je konja čez hrbet ; loputniti koga po plečih

lórber -ja m ( ọ̄ )
nižje pog. lovor : tam raste lorber kar na prostem

lórd -a m ( ọ̑ )
v Angliji naslov za višjega plemiča: za svoje zasluge je postal lord ; drži se kot lord / prvi lord admiralitete minister vojne mornarice ; lord kancler najvišji državni dostojanstvenik in predsednik zgornjega doma / kot pristavek k imenu višjega plemiča lord Byron

lordóza -e ž ( ọ̑ )
med. povečana ukrivljenost hrbtenice naprej: lordoza v ledvenem predelu / lordoza hrbtenice

lórdski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na lorde: lordski naslov / lordska zbornica zgornji dom

lórdstvo -a s ( ọ̑ ) v Angliji
1. lordski naslov: kralj mu je za zasluge podelil lordstvo
2. s svojilnim zaimkom naslov za višjega plemiča: govor njegovega lordstva v parlamentu / kot nagovor vaše lordstvo

lorénski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na pokrajino Loreno: slikar Metzinger je bil lorenski priseljenec / lorenski križ križ z dvema neenako dolgima in med seboj precej oddaljenima paroma prečnih krakov
vrtn. lorenska begonija grmičasta begonija, ki pozimi rožnato cvete

loréta -e ž ( ẹ̑ )
v francoskem okolju elegantna lahkoživa ženska: zahajati v družbo loret

lóri -ja m ( ọ̑ ) zool.
1. nav. mn. v Aziji in Afriki živeče polopice z velikimi očmi, Lorisidae: iz teme se svetijo oči lorijev
2. zelo pisana papiga, ki ima konec jezika razdeljen v rožene ščetine, Trichoglossus:

lornjét -a m ( ẹ̑ )
1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: dama je dvignila k očem svoj lornjet ; lornjet z dragocenim držajem
2. knjiž. daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče; kukalo : upreti svoj lornjet na oder

lornjéta -e ž ( ẹ̑ )
1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: nastaviti lornjeto na oči ; ogledovati goste z lornjeto
2. zastar. daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče; kukalo : upreti lornjeto na oder

lornjón -a m ( ọ̑ )
1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: dvignila je lornjon k očem ; gledati skozi lornjon
2. knjiž. ščipalnik , nanosnik : nositi lornjon

lós -a m ( ọ̑ )
v arktičnih predelih živeči jelen z lopatastim rogovjem: samica losa

loser gl. luzer

lósji -a -e prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na lose: losja koža / losja vprega

losjón tudi lotion -a [ losjón ] m ( ọ̑ )
kozm. tekočina za osvežitev in razkužitev kože, zlasti na obrazu: uporabljati čistilno mleko in losjon

lósos -a m ( ọ̑ )
velika riba, ki živi v severnem delu Atlantskega oceana in se hodi drstit v zgornji tok rek, potokov: drstitev lososov ; lov na losose / prekajen losos

lósosen -sna -o prid. ( ọ̑ )
podoben barvi lososovega mesa, svetlo oranžno rdeč: lososni barvni odtenki

lósosov -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na losose: lososovo meso / lososova barva lososna

lososovína -e ž ( í )
lososovo meso: konzerva lososovine

lóšč -a m ( ọ̑ )
1. steklasta snov za prevleko zlasti keramičnih izdelkov: prevleči skledo z loščem / lošč je poškodovan ; lesk lošča
2. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov; emajl : nanašati lošč / lonec s celim loščem
publ. pod loščem poštenosti se skriva laž pod videzom, krinko

lóščar -ja m ( ọ̑ )
delavec, ki lošči zlasti lončenino:

lóščast -a -o prid. ( ọ̑ )
podoben lošču: maščoba pusti na posodi loščasto prevleko

lóščenje -a s ( ọ̄ )
glagolnik od loščiti: loščenje posode / loščenje parketa / krtača za loščenje

loščílec -lca [ loščiu̯ca in loščilca ] m ( ȋ )
1. delavec, ki lošči: loščilci v tovarni keramike
2. loščilnik : kupiti loščilec

loščílen -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se lošči: loščilno sredstvo / loščilna krtača

loščílnik -a m ( ȋ )
električni aparat za loščenje tal: priključiti loščilnik ; sesalnik in loščilnik

loščílo -a s ( í )
sredstvo, ki, naneseno na površino, daje po drgnjenju lesk: namazati z loščilom / parketno loščilo ; loščilo za čevlje / loščilo za nohte lak

lóščiti -im nedov. ( ọ̄ )
1. prekrivati z loščem: lončar lošči vrče / loščiti lonce emajlirati
2. dajati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: loščiti parket, škornje / loščiti si nohte

lóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nar. vzhodno necepljen , divji , samorasel : loške češnje

lót 1 -a m ( ọ̑ )
teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti z lotom / kleparski lot ; mehki z nizkim , trdi lot z visokim tališčem ; srebrov lot

lót 2 -a m ( ọ̑ )
1. fin. enota za trgovanje z vrednostnimi papirji, blagom: varčevalci so vplačevali po en lot na mesec ; spremeniti desetletne lote v petletne / izraziti višino posojila v lotih
2. nekdaj utežna mera, 17,5 g: šestdeset lotov zlata
star. lahko bi živel, če bi imel le za lot pameti vsaj malo

lotálen -lna -o prid. ( ȃ )
teh. ki je za lotanje: lotalno sredstvo / lotalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka

lótanje -a s ( ọ̑ )
glagolnik od lotati: mehko, trdo lotanje / gorilnik za lotanje priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka

lótati -am nedov. ( ọ̑ )
teh. spajati kovinske dele z lotom: lotati žlebove / mehko, trdo lotati

loteríja -e ž ( ȋ )
1. organizirana igra na srečo, pri kateri o dobitku določa izžrebanje srečke: igrati loterijo, na loteriji ; na loteriji je zadel dva milijona ; vesel je, kot bi zadel glavni dobitek na loteriji / blagovna loterija pri kateri so dobitki samo v blagu ; denarna loterija pri kateri so dobitki samo v denarju ; razredna loterija ; pren., ekspr. žena je bila zanj največji dobitek v življenjski loteriji
2. ekspr., v povedni rabi kar je tvegano in glede uspešnosti odvisno od sreče: zakon, življenje je loterija
ekspr. če bi dobil to službo, bi bila prava loterija nepričakovana sreča ; zastar. društvo je priredilo loterijo tombolo

loteríjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na loterijo: loterijski načrt za redna kola / loterijski dobitek ; loterijske srečke
fin. loterijsko posojilo posojilo, ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane

loteríst -a m ( ȋ )
1. nekdaj lastnik loterije ali prodajalec v njej: oddati listek loteristu
2. kdor igra na loteriji:

lotévanje -a s ( ẹ́ )
glagolnik od lotevati se: posledice napačnega lotevanja problemov

lotévati se -am se nedov. ( ẹ́ )
1. z glagolskim samostalnikom delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: previdno se loteva priprav
2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: kdor ni vztrajen, naj se ne loteva tega posla ; elipt.: lotevati se kulturnih nalog ; napačno se loteva tega problema / z oslabljenim pomenom navdušeno se loteva vsakega dela ga opravlja, dela
// s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: slikar se je loteval tudi tihožitij / gostje so se začeli lotevati vina
3. napadati : lotevati se drug drugega z noži / nikar se ga ne lotevaj v časopisu
4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: mislim, da se me loteva mrzlica ; takrat se ga je že lotevala slepota ; hrepenenje, jeza, nemir, otožnost, strah se ga loteva ; loteval se ga je spanec
// izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: železa se že loteva rja

lotion gl. losjon

lotíti se in lótiti se -im se, stil. lotíti se -ím se dov. ( ī ọ́; ī í )
1. z glagolskim samostalnikom napraviti prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: tega dela sem se komaj lotil, zato še ne vem, kakšno bo ; priprav se je lotil negotovo, kasneje pa je delo steklo ; popravljanja se ni pravilno lotil
2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: lotil se je kidanja snega ; lotili so se popravila strehe ; nar. lotila se je pospravljati začela je ; elipt. brez priprave se je lotil težavne naloge / z oslabljenim pomenom: pustil je šolo in se lotil kmetovanja ; marljivo se je lotila vsakega posla ga opravljala, delala
// s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: mati se je lotila otrokovih raztrganih hlač ; z odporom se je lotil knjige jo je začel brati, študirati ; poželjivo se je lotil juhe ; lotiti se krompirja začeti ga jesti, kopati, lupiti, okopavati, saditi ; spomladi se je zgodaj lotil vrta
3. napasti 1 : trije so se ga lotili, pa jih je premagal ; večjih živali se ta zver ne loti ; lotiti se koga s pestmi / nihče ni bil varen pred njegovimi žalitvami, vsakogar se je lotil ; lotiti se koga v časopisu / ekspr. kod si hodil ves dan, se ga je lotila, takoj ko je vstopil ; pog. zdelo se mu je najbolje, da se zaradi posojila loti brata prosi
4. nav. 3. os., nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: lotila se ga je bolezen ; lotil se ga je hud kašelj ; nemir, obup, strah se ga je lotil / lotila se ga je nepremagljiva želja, da bi odšel zelo si je želel
// izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: jabolk se je lotila gniloba ; rja se je lotila železne ograje / ta bolezen se loti zlasti notranjih delov telesa
ekspr. toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej lotil zelo veliko dela imam ; pog. dekle mu je bila všeč in rekel je, da se je bo lotil da si bo skušal pridobiti njeno naklonjenost ; šalj. lotil se je šivanke postal je krojač ; večkrat se je koga dejansko, fizično lotil ga je pretepel, udaril

lóto -a m ( ọ̑ )
organizirana igra na srečo, pri kateri se stavi na številke iz določene skupine številk: igrati loto ; stavni listek za loto

lótos -a m ( ọ̑ )
tropska ali subtropska vodna rastlina z listi na dolgih pecljih in velikimi cveti raznih barv: takrat je cvetel lotos ; vonj lotosa
bot. indijski lotos

lótosov -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od lotos: lotosov cvet ; lotosovo zrnje

lótovka -e ž ( ọ̑ )
agr. višnja z živo rdečimi debelejšimi sadovi: lotovka in maraska

lótrica -e ž ( ọ̄ )
star. vlačuga , prostitutka : zapravljati denar z lotricami

louisdor in luidor -ja in -a [ luidór ] m ( ọ̑ )
num. francoski zlatnik, kovan v drugi polovici 17. stoletja in v 18. stoletju: plačati pet louisdorjev

lounge -ea [ láu̯ndž- ] m ( ȃ )
1. sodobno urejen gostinski lokal, navadno dražji: slovesno so odprli moderno restavracijo in lounge
2. zvrst navadno elektronske razpoloženjske glasbe, ki se vrti zlasti v takem lokalu: medtem ko sonce zvečer pada v Sredozemsko morje, vrtijo lounge ; v prid. rabi: lounge bar ; lounge didžej ; lounge glasba

lòv 1 lôva m ( ȍ ó )
1. iskanje, zasledovanje divjadi z namenom, da se ustreli: vrniti se z lova ; iti na lov ; medvedji lov ; lov za zabavo ; lov in ribolov / divji lov brez predpisanega dovoljenja ; lov na divjega petelina, srnjaka ; lov s psi
// prireditev s tem namenom: udeležiti se lova ; prirejati velike love ; povabiti koga na lov / biti na lovu s sokoli
// športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo divjadi: pospeševati lov
2. navadno s prilastkom iskanje, zasledovanje živali zaradi koristi: polharji začenjajo z lovom zvečer / polšji lov ; ribji lov ribolov ; lov na rake ; lov na limanice, z roko ; oprema za podvodni lov
// ekspr. iskanje, zasledovanje človeka z namenom odvzeti mu svobodo: policija je po dveh dneh lova prijela zločinca ; lov na gangsterje
3. navadno s prilastkom kar se ulovi, nalovi: kakšen lov je bil danes ; bogat lov ; obilen ribji lov ; lov enega dneva / ekspr. lov carinskih organov je bil dober
4. lovišče : imel je, ogledal si je svoj lov
5. ekspr., v zvezi z na, za veliko prizadevanje za dosego česa: lov na gostinske delavce ; lov za bogastvom, srečo ; lov za zaslužkom ; to je bil čas lova za zlatom / šla je v mesto na lov za kakimi lepimi čevlji ; ker zida hišo, je vedno na lovu za gradbenim materialom
publ. lov na čarovnice fanatično iskanje, preganjanje koga kot domnevnega krivca za kaj nezaželenega, slabega
etn. divji lov po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja jaga ; lov na glave pri prvotnih ljudstvih zbiranje človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje ; lov. krožni lov skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem lovci in gonjači obkrožijo določen del lovišča in se pomikajo proti središču kroga ; mali ali nizki lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad ; veliki ali visoki lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad ; lov na divjega petelina, srnjaka je odprt začel se je čas, ko je dovoljen lov na divjega petelina, srnjaka ; lov na čakanje ; lov na klic pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad ; lov v strelcih ali lov v črti skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti ; šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje

lôv 2 ž ( ȏ )
star. lov 1 : lov je končana ; ribja lov ; lov na žabe je tam zelo razširjena / nekaj časa je tekala za kokošmi, potem pa je videla, da je lov brezuspešna / vsa lov iz mreže se je usula v posode ; količina lovi

lováč -a m ( á )
1. knjiž., ekspr. razuzdanec , razvratnež : to je pijanec in lovač
2. nekdaj kdor lovi mlade moške za vojsko: skrival se je pred lovači

lováča -e ž ( á )
knjiž., ekspr. vlačuga , prostitutka : na ulici so ga ogovarjale lovače ; preračunljiva lovača / kot psovka molči, lovača

lôvčev -a -o prid. ( ó )
nanašajoč se na lovca: pes je lovčev pomočnik / lovčev kmet kmet, ki stoji pri začetku igre pred lovcem

lôvec -vca m ( ó )
1. kdor se ukvarja z lovom: lovci gredo na lov ; lovec je ustrelil zajca, zasledil srnjaka ; izkušen, strasten lovec ; lovec s puško in psom ; lovci in ribiči / divji lovec ki se ukvarja z divjim lovom ; poklicni lovec ; šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten ; lovec na volkove
// kdor išče, zasleduje žival, da bi jo ujel, ubil: lovec tjulnjev ; lovci na kite / ekspr. lovci biriči so iskali rokovnjače
// pog. lovski čuvaj: zankarji so zbežali pred lovcem ; dobiti službo lovca / grajski lovec ; revirni lovec
2. nav. ekspr., navadno v zvezi z na kdor si zelo prizadeva, da si kaj pridobi: obstopili so ga lovci na avtograme ; lovec na denar, odlikovanja / publ. lovci na daljave (smučarski) skakalci / lovci na zlato, za zlatom iskalci zlata / lovec na glave kdor išče strokovnjake, primerne za določeno delovno mesto, in jih poskuša prepričati, naj sprejmejo zaposlitev pri drugem delodajalcu
3. šah. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh: vzeti kmeta z lovcem ; raznobarvna lovca / črnopoljni lovec
4. lovsko letalo: lovci so se vzdignili v zrak ; sovražni lovci in bombniki / reaktivni lovec
etn. lovci na glave pri prvotnih ljudstvih zbiralci človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje ; lov. lovec čaka lisico ; voj. lovec v nekaterih državah vojak enote, izurjene za boj s tanki, za operacije v gorah ali za boj proti gverilcem ; zgod. takrat je bil človek že lovec, ne več samo nabiralec

lôven -vna -o prid. ( ó ō )
1. nanašajoč se na lov: dobre lovne možnosti ; lovno območje / pospeševati lovni turizem ; lovna doba doba v letu, ko je lov dovoljen ; lovno dovoljenje
2. ki se lovi: v davnini so bili gozdovi polni lovnih živali
// lov. ki se po predpisih sme loviti: lovna divjad ; lovne in nelovne ptice
gozd. lovno drevo drevo, posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev ; rib. sulec je tam loven vse leto

lovíca -e ž ( í )
star. ženska, ki se ukvarja z lovom; lovka 2 : božanska lovica Artemida

lovílec -lca [ lovilca in loviu̯ca ] m ( ȋ )
1. kdor lovi: lovilci in skrivalci / lovilci ptic v mreže
2. navadno s prilastkom priprava za lovljenje, prestrezanje: namestiti nad štedilnik lovilec pare ; lovilci maščobe za pomivalna korita ; lovilec voska na svečniku

lovílen -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lovljenje:
a) lovilni organi pri hobotnicah / lovilni instinkt ptičev / lovilno območje zveri
b) streha se uporablja kot lovilna površina za vodo / lovilni oder pri gradnji stavbe ; lovilne mreže pod nevarnimi delovišči
c) lovilne igre

lovílnik -a m ( ȋ )
navadno s prilastkom priprava za lovljenje, prestrezanje: lovilnik isker nad dimnikom
čeb. lovilnik za roje

lovína -e ž ( í )
1. lov. (lovski, ribiški) plen: ribiči so lovino prodali na trgu ; lovci so ostali brez lovine ; psi so polegli ob lovini
2. lovne živali: tam ni nobene lovine ; pren. mislil je o sebi, da je lovec in ne lovina

lovíšče -a s ( í )
predel, območje za lov in za gojitev divjadi: dobro gospodariti z loviščem ; škoda v lovišču / gojitveno lovišče ; poljsko lovišče ki obsega pretežno polje / lovišče je bogato z ribami ; lovišče kitov
šalj. lovec je odšel, se preselil v večna lovišča umrl

lovíti -ím nedov. ( ī í )
1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega: loviti bežečega ; gospodinja lovi splašeno kokoš ; pes me lovi ; otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš ; pren., ekspr. megle se lovijo po pobočju ; po zraku se lovijo snežinke
2. prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj
a) kar se odmika: lovil je klobuk, ki ga je odnesel veter ; zaman je lovil knjige, ki so padale s police
b) kar se približuje: lovili so češnje, ki jih je metal z drevesa ; hodil je k reki in lovil les ; loviti žogo / šport. žarg. ta vratar slabo lovi žogo
// delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: loviti curek v dlani ; loviti vodo v škaf / ekspr. loviti solze v robec / ta priprava lovi dim, saje prestreza, zaustavlja / ekspr. okrasni predmeti na polici lovijo prah nanje se prah useda, na njih se nabira
3. prizadevati si z roko priti do česa, kar se premika, giblje: otrok lovi visečo igračko / deklica je lovila mater za krilo / dojenček lovi dudo z usti ; lovil je vejo, da bi ne padel grabil ; lovil je žebelj s kleščami prizadeval si ga je dobiti med čeljusti klešč
// ekspr. prizadevati si zajeti (kak predmet v tekočini): loviti v juhi koščke mesa ; sklonil se je nad lonec in z žlico lovil fižol
// ekspr. zbirati , nabirati : vsepovsod lovi podatke za svojo razpravo / mati je lovila delo po hišah, da so se lahko preživljali iskala
4. iskati, zasledovati divjad z namenom, da se ustreli: lovci so šli lovit medveda ; loviti v tujem lovišču ; rad je lovil in ribaril / loviti s psi
// iskati, zasledovati živali z namenom
a) da se dobijo zaradi koristi: loviti polhe ; hodila sta rake, star. rakov lovit ; ribič lovi ribe / loviti na trnek, z mrežami ; pren., ekspr. ta ženska te lovi v svoje mreže
b) da se dobijo sploh: lovil je kobilice in jih metal ribam ; loviti kresnice ; otrok lovi metulje / mačka lovi miši
// ekspr. iskati, zasledovati koga z namenom odvzeti mu svobodo: takrat so lovili mlade fante za (na) vojsko ; lovijo me, kam naj se skrijem / loviti tihotapce mamil / če ga le za trenutek pustim samega, izgine od doma in kje naj ga potem lovim iščem
5. ekspr. prizadevati si kaj videti ali slišati: lovila je vsako njegovo besedo, vsak gib ; nastavljal je daljnogled in lovil plezalca v steni ; otrok lovi pogovor odraslih / lovil je na ušesa, kaj govorijo ; pren. antena lovi glasove z vsega sveta
// naravnavati ustrezno pripravo, da bi se kaj slišalo: sedel je pred radijskim aparatom in lovil poročila ; loviti signale z umetnih satelitov / med vojno so ljudje lovili tuje postaje
6. ekspr. prizadevati si priti v stik s kom, sestati se s kom: mati je hodila pred šolo in lovila profesorje ; loviti zdravnika zaradi informacij
// prizadevati si pridobiti koga za moža: bil je postaven in vsa dekleta so ga lovila ; tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela / loviti ženina
7. ekspr. izraža, da bo stanje, kot ga določa samostalnik, glede na koga razmeroma hitro nastopilo: hitijo grabiti, da jih ne bi dež lovil ; le pojdi, da te ne bo noč lovila / pog. videti je tak, kot da ga kap lovi da ga bo zadela kap ; spanec me lovi postajam zaspan
8. v zvezi loviti sapo, zrak težko, sunkovito dihati: ves zasopel je lovil sapo ; ekspr. kar sapo je lovil od razburjenja ; pren., ekspr. stara harmonika je lovila sapo
nar. babica danes lovi v sosednji vasi pomaga pri porodu ; ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas bodo morali hiteti ; šol. žarg. ta profesor je bil znan po tem, da lovi vpraša dijaka takrat, ko ta ne pričakuje ; ekspr. smrt me lovi (za vrat) kmalu bom umrl ; ekspr. govornik je jecljal in lovil besede iskal primernih izrazov ; ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo ; šol. žarg. izpraševalec je kandidata lovil si prizadeval vprašati ga kaj, česar ne bi znal ; loviti korak s časom prizadevati si prilagajati se razmeram; prizadevati si biti napreden ; ekspr. vsa zmedena je lovila misli si prizadevala, da bi se zbrala ; ekspr. tvoja hči in on sta malo slepe miši lovila ljubimkala ; ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil ; ekspr. lovil je dekleta na sladke besede prizadeval si je pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. loviti koga za besedo izkoriščajoč sobesednikove izjave nenaklonjeno pripisovati mu določeno mnenje, pojmovanje ; ekspr. lovilo nas bo za priprave na slavnost imeli bomo premalo časa zanje ; publ. turisti lovijo zanimive prizore v objektive jih fotografirajo ; publ. slikar lovi motiv v skicirko ga skicira, riše ; lahko je s tujo roko kače loviti lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo ; preg. bolje drži ga kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo ; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
etn. loviti se otroška igra, pri kateri z izštevalnico določeni udeleženec začne loviti druge ; navt. loviti veter v jadro naravnavati jadro tako, da se vanj upre veter ; rib. loviti na črva, muho

lôvka 1 -e ž ( ȏ )
nav. mn. gibljiv organ nekaterih nižje razvitih živali za lovljenje hrane, tipanje: sipa grabi plen z lovkami ; lovke hobotnic ; pren., ekspr. fašizem je stegoval svoje lovke na vse strani
lov. past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana

lôvka 2 -e ž ( ó )
ženska, ki se ukvarja z lovom: lovci in lovke / knjiž. deviška lovka boginja Artemida

lovljênje -a s ( é )
glagolnik od loviti: skrivanje in lovljenje / lovljenje divjadi / lovljenje rib / naprava za lovljenje plina / lovljenje ravnotežja

lôvnica 1 -e ž ( ȏ )
nar. belokranjsko v obliki polkrogle naloženo seno, slama; kopica 1 : lovnice na travniku

lôvnica 2 -e ž ( ȏ )
1. rib. mreža, ki se vleče ali nastavlja: polna lovnica
2. lov. past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana: jerebica, divji prašič se ujame v lovnico
3. močna ponjava za reševanje ljudi iz višjih nadstropij: gasilci so napeli lovnico

lovnína -e ž ( ī )
lov. pristojbina za dovolitev lova: plačati lovnino

lovopúst -a m ( ȗ )
lov. čas v letu, ko je lov (na nekatere živali) prepovedan: lovopust se je začel ; lovil je tudi v lovopustu ; lovopust za gamse je minil ; konec lovopusta / ta žival ima lovopust vse leto ; vidra je tako ogrožena, da bi potrebovala celoleten lovopust

lôvor -a in -ja m ( ó )
1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba: zrak diši po lovoru in rožmarinu / dodati omaki lovor lovorov list ; prodajati lovor lovorove vejice ; pesnikov kip z lovorom na glavi lovorovim vencem
2. knjiž., ekspr. slava , čast , priznanje : lovor ni poceni ; pesniški lovor / tekmovalci se borijo za lovor zmago
knjiž., ekspr. na tem polju mu ne raste lovor na tem področju ne bo postal slaven ; ekspr. vrnil se je ovenčan z lovorom kot zmagovalec

lovoríčje -a s ( ȋ )
lovorovo grmovje, drevje: pot se vije med trtami in lovoričjem

lovoríka -e ž ( í ) knjiž.
1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba; lovor : tam raste mirta in lovorika ; gozdič lovorike
2. ekspr. pomemben uspeh, zmaga: to je bila njegova prva lovorika ; priboriti si lovoriko ; vojne lovorike
publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe ; publ. iztrgati komu lovoriko iz rok premagati ga kot prvaka v čem; preprečiti mu že skoraj dobljeno zmago ; publ. umetnik žanje lovorike v Ameriki ima uspehe; je slaven ; knjiž., ekspr. počivati, spati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju ; publ. tekmovalec je danes segel po najvišji lovoriki je zmagal ; publ. največ lovorik so pobrali domači igralci največkrat so zmagali

lovoríkast -a -o prid. ( í )
podoben lovoru: lovorikasti listi

lovoríkovec -vca m ( í )
vrtn. lovoru podoben zimzelen okrasni grm, Prunus laurocerasus: zasaditi na vrtu češmin in lovorikovec

lôvorov in lôvorjev -a -o prid. ( ó )
nanašajoč se na lovor: lovorov grm ; dodati juhi lovorov list ; lovorove jagode ; prodajati lovorove vejice / lovorov venec venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave ; lovorovo olje olje iz plodov lovora, ki se uporablja kot mazilo
knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili ; knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta

Lôvrenc -nca m ( ȏ )
etn., v zvezi solze svetega Lovrenca (zvezdni) utrinki, vidni okrog 10. avgusta:

lôvski -a -o prid. ( ó )
nanašajoč se na lovce ali lov: lovski plen ; slika kaže lovski prizor / prevzela ga je lovska strast / lovski čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev divjadi, navadno poklicno ; lovski krst običaj, s katerim se sprejme novi lovec ; lovski nož večji nož z nepregibnim šilastim rezilom in navadno okrašenim ročajem ; lovski psi ; zatrobiti na lovski rog pripravo iz roga ali kovine za trobljenje ; lovski stolček majhen zložljiv stolček ; pospeševati lovski turizem ; lovski žargon ; lovska družina ; lovska koča ; lovska obleka ; lovska puška ; lovska trofeja uplenjena divjad ali kak njen značilni del ; lovsko leto leto, ki traja od 1. aprila do 31. marca
lov. žarg. lovski blagor uspešen lov, obilen plen ; ekspr. lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih ; ekspr. nasmehnila se mu je lovska sreča dobil je velik plen
gastr. lovska klobasa suha klobasa štirioglatega prereza z nadevom iz svinjskega in govejega mesa ; lov. lovska škoda škoda, ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad ; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj z nasprotnikovimi letali

lôvstvo -a s ( ō )
športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo divjadi: gospodarska in športna stran lovstva ; zgodovina lovstva ; veselje do lovstva

lôvščina -e ž ( ó )
star. lovnina : plačati lovščino

lôvt -a m ( ȏ )
nav. mn., nar. prepadno območje v manj strmem svetu: samo gamsi pridejo čez lovte ; steza drži nad lovtom

lôza in lóza -e ž ( ó; ọ́ )
1. knjiž. gozd : iti v lozo po zelenje ; v lozi šumi in buči ; temna loza / brezova loza
// ekspr., v zvezi gluha loza gozd, območje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva: zašel je v gluho lozo / klicala je, a odmevala je le gluha loza
knjiž., ekspr. zdi se mi, da sem govoril v gluhi lozi da nihče ni poslušal, upošteval mojih besed
2. star. (vinska) trta: le še nekaj listov se drži loze / trebiti kamenje, lozo in robido

lôzica in lózica tudi lozíca -e ž ( ó; ọ́; í )
manjšalnica od loza: prijetna lozica / brezova lozica / privezati lozico

lóž -a m ( ọ̑ )
1. lov. mesto, prostor, kjer divjad (pogosto) leži: pregnati žival z loža ; srna leži na, v ložu ; prazen lož ; lož divjega zajca
2. knjiž. ležišče sploh: opotekel se je k svojemu ložu

lóža 1 -e ž ( ọ́ )
1. majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču: iz te lože se dobro vidi na oder ; sedeti v loži ; gledalci v ložah ; imeti sedež v loži ; pog. dobil je ložo ložni sedež, ložne sedeže / balkonske razvrščene v isti višini kot balkon , parterne lože razvrščene okoli parterja ; lože I. reda razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami / novi gostinski lokal ima tudi nekaj lož za zaključene družbe separejev
2. manjši (zastekljen) prostor za vratarja: stopil je k loži, da bi dobil pojasnilo ; vratarja ni bilo v loži / oddati hotelski ključ v vratarjevi, vratarski loži
3. zgod., navadno v zvezi framasonska, prostozidarska loža osnovna organizacijska enota framasonov: biti član framasonske lože
// prostor za sestanke takih enot: sprejem novih članov v loži
4. enota organizacije sploh, zlasti tajne: zaupal mu je, ker je bil član iste lože

lóža 2 -e ž ( ọ́ )
vet. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj; posteljica

lóžen -žna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na loža 1 : ložna vrata / ložni sedež

ložína -e ž ( í )
nar. vzhodnoštajersko njiva na strmini, ki se samo prekopava: imel je kočo in ložino

ložírati -am nedov. ( ȋ )
knjiž. (začasno) stanovati, biti nastanjen: štab je ložiral v zidanici ; kje pa ložiraš, kadar prideš v mesto

ložíti lóžim tudi ložíti -ím dov. ( ī ọ̑; ī í )
nar. zahodno položiti , dati : ložiti obleko v skrinjo / loži še malo na ogenj naloži

LSD -ja in -- [ elesdé -êja ] m ( ẹ̑ ȇ ) krat.
močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: poskusiti LSD ; opravili so test in ugotovili, da so bili keksi prepojeni z LSD-jem ; pivniki LSD-ja ; učinek, vpliv LSD-ja ; ekstazi, heroin in LSD / mamilo LSD

lúb -a m ( ȗ )
lubje : toča je poškodovala lub ; vrezati črke v lub / cepljenje za lub cepljenje, pri katerem se cepič vtakne za lubje podlage

lubád 1 -a m ( ȃ )
nar. zahodno lubje : odstraniti ves lubad

lubád 2 -i ž ( ȃ )
nar. lubje : odstraniti lubad ; poškodovana lubad

lubádar -ja m ( ȃ )
hrošč, katerega ličinka živi pod lubjem in uničuje ličje drevesa: značilnosti lubadarja / drevo bo treba posekati, ker je v njem lubadar
zool. borov, jelov, smrekov lubadar

lubádarka -e ž ( ȃ )
gozd. drevo, v katerem so lubadarji: posekati lubadarke / izdelati več tisoč lubadark hlodov iz takih dreves

lúben -a m ( ū )
zool. postrvi podobna morska riba srebrno modre barve; brancin : velik luben

lúbenica -e ž ( ȗ )
kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen zeleni debeli sad z rdečim mesom: jesti lubenico ; prodajati dinje in lubenice ; krhelj lubenice

lúbeničen -čna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na lubenico: lubenična semena / lubenična njiva

lúbjast -a -o prid. ( ú )
ki je iz lubja: preprosta lubjasta posoda

lúbje -a s ( ú )
1. plast živega in odmrlega tkiva, ki obdaja les rastlin: zajci glodajo lubje mladih dreves ; lupiti lubje ; vrezati črke v lubje ; gladko, razpokano lubje ; škodljivci v lubju / brezovo, hrastovo, smrekovo lubje
2. nar. zahodno krovni listi koruznega storža: obtrgovati lubje / blazina, napolnjena s koruznim lubjem ličkanjem

lúbnica -e ž ( ȗ )
nar. z ličkanjem napolnjena blazina (za ležanje): na umazanih lubnicah bolni otroci (S. Kosovel)

lucêrna -e ž ( ȇ )
krmna rastlina s trojnatimi listi in modro vijoličastimi cveti: kositi, sejati lucerno

lucíden -dna -o prid. ( ȋ ) knjiž.
1. jasen , razumljiv : svet tega pesnika je luciden ; njegove lucidne formulacije ; lucidna obrazložitev načrta
2. bister , prodoren , bleščeč : bil je luciden analitik nastajajočega meščanstva ; izredno duhovita in lucidna ženska / to delo je lucidna podoba poti in razvoja njegove dežele
knjiž. slikarjeva barva in svetloba postajata vedno bolj lucidni svetli, jasni, prosojni
psiht. lucidni trenutek trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda

lucídnost -i ž ( ȋ ) knjiž.
1. jasnost , razumljivost : lucidnost formulacije
2. bistrost , prodornost : treznost in lucidnost njegovih ocen ; umska lucidnost

lúcifer -ja m ( ȗ )
ekspr. hudič , satan : obsedel ga je lucifer

luciferín -a m ( ȋ )
biol., kem. snov, ki pri kresnicah ob oksidaciji povzroča svetlikanje: izmeriti količino luciferina

lúciferski -a -o prid. ( ȗ )
ekspr. tak kot pri luciferju: luciferski smeh / gledati z luciferskimi očmi

lúckati -am nedov. ( ȗ )
pog., ekspr. piti (alkoholne pijače): to je pijača, kakršne še nisi luckal ; luckali so kar iz steklenice / rad ga lucka

lúč -i in ž ( ú; ū )
1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne ; luči migotajo ; luči se prižigajo, ugašajo ; luč me slepi, zastri jo ; pogasiti vse luči ; prižgi luč ; ugasniti, upihniti luč ; brleča luč ; ekspr. morje pisanih luči / cesto razsvetljujejo električne, neonske, plinske luči ; reklamne luči ; signalne luči ; stikalo za luč ; dolge ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej , kratke luči ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej ; na semaforju se prižge, sveti rdeča, zelena luč / pog.: zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč ; iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle večna luč naj mu sveti ; pren., ekspr. v njegovi duši je gorela luč ; ta ljubezen je bila edina luč, ki je svetila v njegovo življenje
// priprava, ki prižgana oddaja svetlobo; svetilka : kupiti novo luč ; postaviti luč na mizo ; kdo je razbil luč ; luč je bila prižgana, a zastrta s papirjem / namizna, stoječa, stropna luč ; luč na olje / ed., star. cepiti luč trske za razsvetljavo
// pog. električna napeljava, električna energija: hribovske vasi so dobile luč ; plačati račune za luč in plin
2. kar omogoča, da so predmeti vidni; svetloba : luč pojema ; stal je tako, da mu je luč sijala na obraz ; še v zadnjem oknu je ugasnila luč ; knjiž., ekspr. luč lije skozi okno na cesto ; bleda, močna luč ; knjiž. mehka, ostra luč ; slepeča, topla luč ; soba je polna luči ; ekspr. mesto se je kopalo v morju luči ; luč in tema / pog., v povedni rabi samo v eni hiši je bila luč ; v prvem nadstropju so imeli še luč, zato je pozvonil / dnevna, jutranja luč ; naravna, umetna luč ; neonska luč ; sončna luč / ob, pri močni luči se zenica stisne ; ker slabo vidi, ne sme brati pri luči pri umetni svetlobi ; pogledati predmet proti luči tako, da svetloba pada nanj ali ga presvetljuje ; pren., ekspr. luč je zmagala nad temo
3. ekspr., v povedni rabi bister, pameten človek: biti največja luč v razredu ; on ni kaka posebna luč ; med svojimi kolegi je veljal za luč
4. vznes. pozitivne vrednote: sovražil je temo in ljubil luč ; prinesti ljudem luč
// duševno stanje glede na te vrednote: to je zgodba srca, ki ni moglo do luči ; biti ožarjen od notranje luči
5. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: luč upanja je ugasnila ; zagorela je luč svobode ; prižgati luč resnice ; luč bratovske ljubezni ; luč omike, razuma, spoznanja
6. s prilastkom izraža, da je kdo (videti) tak, kot določa prilastek: nastopajoči so se predstavili v najboljši luči ; afera meče nelepo luč nanj ; končno se je pokazal v pravi luči ; to je vrglo slabo luč na vodstvo podjetja
// navadno v zvezi z gledati, videti izraža odnos do česa, kot ga določa prilastek: zdaj jih gledam v drugi luči ; gledati kaj v lepi luči ; videti vse v rožnati luči ; ekspr. ljudi prikazuje v črni luči / publ.: postaviti problem v novo luč ; prikazati kaj v luči nedavnih dogodkov
knjiž. luč v njegovih pričakujočih očeh je ugasnila njegove oči niso več izražale pričakovanja ; evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali umrl bo ; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo ; pog. na luči si mi, mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo ; star. sam sebi je, stoji na luči si škoduje ; ekspr. hrepeneti po luči po spoznanju, jasnosti ; ekspr. dvorana je bila vsa v lučih v njej je gorelo mnogo luči ; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden ; vznes. nebeške luči zvezde ; knjiž. lepo razporejena luč na sliki svetlejša mesta ; star. zvoniti večno luč avemarijo ; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje ; vznes. sin je bil luč njenih oči imela ga je zelo rada ; ekspr. luč njegovih oči je ugasnila oslepel je ; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu ; star. krogla mu je upihnila luč življenja bil je ustreljen ; knjiž., ekspr. ta izjava je prinesla nekaj luči v problem jasnosti ; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost ; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja
avt. parkirne luči ; zavorne luči ; elektr. ritmična luč ki sveti v presledkih v določenem ritmu ; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti ; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju; bliskavica ; gled. odrska luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra ; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah ; rel. večna luč ki neprestano gori pred tabernakljem

lučáj -a m ( ȃ )
1. glagolnik od zalučati ali lučati: lučaj kamna ; lučaj mreže, vrvi / z močnim lučajem je vrgel granato zamahom / z enim lučajem je podrl vse keglje ; zadeti drevo s prvim lučajem
šport. tekmovanje kegljačev v disciplini 8 × 200 lučajev mešano
// razdalja, ki se doseže pri metu, metanju: dolg lučaj
2. v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: od tam je le lučaj do reke ; hiša je dober lučaj stran / biti za kake tri lučaje oddaljen ; drugi so stali za lučaj od gozda

lučálec -lca [ lučau̯ca tudi lučalca ] m ( ȃ )
metalec 1 : dober lučalec kamna zadene cilj

lučálen -lna -o prid. ( ȃ )
metalen 2 : lučalne naprave ; uporabljati kamne kot lučalno orožje

lučálnica -e ž ( ȃ )
1. tekst. nit z zanko ali žica z luknjico, skozi katero je vdeta osnovna nit; nitnica : lučalnice so pritrjene v listih
2. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje kamenja, goreče smole:

lučálo -a s ( á )
v starem in srednjem veku orožje, ki se meče, ali priprava, s katero se meče: kopje in druga lučala
tekst. del statev, ki meče čolniček skozi zev

lúčanje in lučánje -a s ( ū; ȃ )
metanje : lučanje kamenja

lúčarica -e ž ( ȗ )
nar. najeta ženska, ki bedi pri mrliču: zazdela se ji je bolj lučarica, ki straži mrliča, kakor mati, ki sedi ob mrtvem sinu (K. Grabeljšek)

lúčati tudi lučáti -am, in lúčati -am nedov. ( ú á ú; ū ȗ )
metati : lučati kamenje, žogo ; dečki so lučali kepe na mimoidoče / lučati psovke v obraz, žaljivke za kom / star. fantje so se za šalo lučali
// zastar. obmetavati : nabili so ga, ker je lučal psa ; lučati se z jabolki

lúčca tudi lúčica -e ž , rod. mn. lúčic ( ū )
manjšalnica od luč: lučca brli, gori ; lučca miglja ; na nasprotnem bregu se je posvetila lučca ; gledal je lučce, kako se pomikajo v temi / lučca upanja
ekspr. na milijone lučic miglja na nebu zvezd
bot. kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica ; kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi

lúčen -čna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na luč: lučna svetloba / dajati lučne signale

lučevína -e ž ( í )
nekdaj smolnate borove trske za razsvetljavo: ribiči so pripravili lučevino za nočni lov

lúčka -e ž ( ú )
1. manjšalnica od luč:
a) lučka brli, gori, sveti ; otr. mamica, tema je, prižgi lučko ; v daljavi je zagledal lučko ; rdeča lučka
b) naliti olje v lučko / nočna lučka / lučka kresnice
c) lučka upanja
strojn. kontrolna lučka lučka, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi
2. dozorelo regratovo socvetje: otroci trgajo regrat in pihajo lučke / regratove lučke
3. pog. mlečni sladoled na paličici: kupiti, lizati lučko ; prodajati lučke

lúčkar -ja m ( ȗ )
kdor skrbi za razsvetljavo na koncertih, filmskem, televizijskem snemanju: snemalci so bili zaposleni s kamerami, lučkar pa je osvetljeval nastopajoče in menjal luči ; začeti kariero kot lučkar v gledališču

lúčnica -e ž ( ȗ )
star. svetilka : medla svetloba njegove lučnice

lúčnik -a m ( ȗ )
bot. rastlina z enotnim ali razraslim steblom in rumenimi ali škrlatno vijoličastimi cveti v grozdih, Verbascum: lučnik že cvete / črni lučnik dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi, velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju in temnejšim, vijoličastim cvetnim jedrom, Verbascum nigrum ; navadni lučnik zdravilna, dlakava rastlina s svetlo rumenimi cveti v grozdih, Verbascum phlomoides ; velecvetni lučnik zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih, Verbascum thapsiforme

ludíst 1 -a m ( ȋ )
predstavnik ludizma: prikazovati razmere z igrivostjo ludista

ludíst 2 -a m ( ȋ )
zgod., v Angliji pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela: zmota ludistov

ludízem -zma m ( ī )
um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki temelji na načelih igre, razvedrila: ludizem in letrizem

Lúdolfov -a -o prid. ( ȗ )
mat., v zvezi Ludolfovo število število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga; pi 1 : približek Ludolfovega števila

lúdra -e ž ( ȗ )
nar. ničvredna, malovredna ženska: Dim je v tvoji duši, ludra, ne pa v kuhinji (D. Lokar)

lúes -a m ( ȗ )
med. sifilis : pravočasno zdravljenje luesa

luétičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
med. sifilitičen : luetični bolniki

luétik -a m ( ẹ́ )
med. sifilitik : zdravljenje luetikov

lúftar -ja m ( ú )
pog. lahkomiseln, neresen, nereden človek: na tega luftarja se ne moremo zanesti / kaj, ona hodi s tistim luftarjem?

lúg -a m ( ū )
1. prevreta tekočina s pralnim sredstvom: zliti lug iz čebra ; poribati tla z lugom ; perice so imele od luga razjedene roke / pralni lug
2. kem. snov, ki tvori s kislinami soli, v vodni raztopini pa hidroksilne ione; baza 2 : kisline in lugi / kalijev, natrijev lug kalijev, natrijev hidroksid
usnj. raztopina apna in natrijevega sulfida za odstranjevanje dlake s kož

lúgast -a -o prid. ( ū )
kem. bazičen 2 : zmes ni kisla, ampak lugasta / spojine lugastega okusa grenko trpkega

lúičen -čna -o prid. ( ú )
med. sifilitičen : luični bolniki

luidor gl. louisdor

lúk 1 -a m ( ȗ )
nar. vzhodno čebula : jesti luk in kruh ; puliti luk

lùk 2 medm. ( ȕ )
posnema glas pri prelivanju tekočine skozi ozko odprtino: luk, luk, luk, teče iz steklenice / šalj. on ga pa rad luk luk pije (alkoholne pijače)

lúka -e ž ( ú )
kraj, prostor ob obali, urejen za pristajanje ladij: ladja se bliža luki ; ladje so zasidrane v luki ; pristanek v luki / izvozna luka za boksit ; ladja je priplula v svojo matično luko ; petrolejska luka ; trgovska, vojna luka / rečna luka pristanišče
navt. luka veliko pristanišče z ustreznimi mehaničnimi napravami za pretovarjanje, skladišči, gospodarskimi dejavnostmi ; prosta luka izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada

lukálnica -e ž ( ȃ )
zastar. odprtinica , linica : pogledati skozi lukalnico / naredil si je lukalnico v steni, vratih

lukamatíja 1 -a in -e m ( ȋ )
šalj. vlak : ali je lukamatija že odpeljal

lukamatíja 2 -e ž ( ȋ )
šalj. lokomotiva : lukamatija je sopihala čez most

lúkar -ja m ( ȗ )
nar. vzhodno kdor prideluje ali prodaja čebulo; čebular : lukarji imajo letos dober pridelek

lúkarski -a -o ( ȗ )
pridevnik od lukar: lukarski vozovi na sejmu

lúkati 1 -am nedov. ( ȗ )
ekspr., zastar. piti (alkoholne pijače): segli so po steklenicah in glasno lukali

lúkati 2 -am nedov. ( ȗ )
zastar. gledati , kukati 2 : lukati izza vogla / lukala je pri vratih v sobo

lúkec -kca m ( ȗ )
nar. vzhodno pridelek iz čebulnega semena v prvem letu; čebulček : saditi lukec

lúknja -e ž ( ȗ )
1. kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre: izvrtati luknjo ; ogorek je naredil luknjo v preprogi ; prebiti luknjo v led ; zamašiti luknjo v čolnu ; luknja v deski ; luknja v rokavu ; zakrpati luknjo v nogavici ; premer luknje / ključavnična luknja / pog. tako se je zredil, da je moral razširiti pas za dve luknji da ga zapenja dve luknji bolj proti koncu
// ekspr. prazno mesto, vrzel: na policah je dosti lukenj, ki kažejo izgubljene knjige / šport. žarg. napadalec je izkoristil luknjo v obrambi in dal gol ; pren. v njegovem znanju je bilo dosti lukenj
2. v kako snov narejena vdolbina, zlasti globlja, ožja: delati, dolbsti luknjo v led, les, skalo ; globina, širina luknje / blodil je po gozdu in padel v luknjo ; podzemeljske luknje / luknje v siru, zobu / ekspr. na cesti je veliko lukenj
3. bivališče živali, zlasti pod zemljo: muren prileze iz luknje ; miš je zbežala v luknjo / lisičja, mišja luknja
4. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: rad bi se preselil iz te luknje ; stanovati v kletni, podstrešni luknji ; temačna luknja / v mestu ni mogel dobiti nobene luknje, zato se je v službo vozil sobe, stanovanja
5. ekspr. zapor , ječa : bati se luknje / iti za teden dni v luknjo ; spraviti, vtakniti koga v luknjo ; že večkrat je bil, sedel v luknji
6. ekspr. samoten, odmaknjen kraj, zlasti v kaki ozki dolini: ta vas je luknja ; pet let je služboval v neki zakotni luknji
ekspr. poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti ; šol. žarg. po drugi uri imam luknjo prosto uro sredi pouka ; ekspr. imeti luknjo v žepu biti brez denarja ; ekspr. našel, poiskal je luknjo v predpisu izkoristil je premalo natančno formuliran predpis, da se je izognil izpolnjevanju tega ; lov. žarg. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši ; pog. s tem denarjem bom zdaj zamašil vsaj nekaj lukenj poravnal nekaj dolgov ; ekspr. ta avto je zvrtal luknjo v mojo denarnico zanj sem potrošil precej denarja ; črna luknja kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno ; ekspr. vsako (mišjo) luknjo sva pregledala, pa ga nisva našla vse kraje sva natančno pregledala ; star. prosil ga je luknjo tobaka tobaka, kolikor se ga da enkrat v pipo
astron. črna luknja območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo ; gozd. sečnja na luknje da nastanejo vrzeli brez drevja

luknjáč -a m ( á )
priprava za delanje luknjic: kupiti nov luknjač ; narediti z luknjačem luknjice v letev / luknjač za papir
rač., nekdaj priprava za luknjanje kartic za računalnik; luknjalnik

luknjáča -e ž ( á )
obrt. orodje za delanje lukenj v listih, ploščah, trakovih: z luknjačo narediti luknjice v jermen

luknjáčica -e ž ( á )
pog. operaterka (pri luknjalniku):

luknják -a m ( á )
grad. zidna opeka z manjšimi, gostejšimi luknjami: izdelovati luknjake in votlake

luknjálen -lna -o prid. ( ȃ )
ki je za luknjanje: luknjalna naprava
teh. luknjalna plošča

luknjálnik -a m ( ȃ )
rač., nekdaj priprava za luknjanje kartic za računalnik: podjetje je kupilo nov luknjalnik / luknjalnik kartic

luknjálo -a s ( á )
teh. priprava, drog za delanje lukenj:

lúknjanje -a s ( ȗ )
glagolnik od luknjati: luknjanje jermenov, pločevine ; stroj za luknjanje / luknjanje kartic pri obdelavi podatkov

lúknjarica -e ž ( ȗ )
1. les. žaga z ozkim, v konico prehajajočim listom za izžagovanje lukenj: luknjarica in čepnica
2. mn., obrt. škarje z ukrivljenim rezilom za izrezovanje lukenj v pločevino:

lúknjast -a -o prid. ( ȗ )
poln lukenj: v jarku leži luknjasta ponev ; streha je že luknjasta / ekspr. voziti se po luknjasti cesti jamasti / luknjaste nogavice raztrgane, preluknjane

lúknjati -am nedov. ( ȗ )
delati luknje, luknjice: luknjati liste papirja
rač. luknjati znake na kartice nekdaj vnašati informacije po sistemu kombinacij luknjic

lúknjica -e ž ( ȗ )
manjšalnica od luknja:
a) delati luknjice ; narediti luknjico v jajčno lupino ; gledati skozi luknjico v ključavnici / mazalne luknjice v ležajih
b) v parketu se poznajo luknjice od žebljev / luknjice v sredici
c) izbezati murna iz luknjice
rač., nekdaj pravokotno preluknjano mesto na kartici ; obrt. prvina pri vezenju, ki nastane, če se tkanina okroglo predre in gosto obšije

lúknjičarka -e ž ( ȗ )
nav. mn., zool. morske praživali, navadno z apnenčasto hišico, Foraminifera:

lúknjičast -a -o prid. ( ȗ )
poln luknjic: škatlica z luknjičastim pokrovom ; cedilo ima luknjičasto dno / luknjičasti siri
bot. luknjičaste gobe gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka luknjice, kjer nastajajo trosi, Polyporaceae ; obrt. luknjičasti vzorec vezenine

lúknjičati -am nedov. ( ȗ )
delati luknjice: luknjičati liste

lúknjičav -a -o prid. ( ȗ )
poln luknjic: trhel, luknjičav les ; luknjičava streha / kruh, sir je luknjičav
// ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic: luknjičav kamen ; luknjičava tla / luknjičava snov

lúknjičavost -i ž ( ȗ )
lastnost, značilnost luknjičavega: luknjičavost sira, sredice / luknjičavost kamnine ; raziskovati luknjičavost tal
agr. listna luknjičavost glivična bolezen koščičastih sadnih dreves, pri kateri nastanejo v listih luknjice kot posledica sušenja listnega tkiva

lukobrán -a m ( ȃ )
zid z nasipon, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran : valovi se zaganjajo v lukobran

lúkov -a -o prid. ( ȗ )
nar. vzhodno čebulen : lukovi listi / lukova juha

lukratíven -vna -o prid. ( ȋ )
knjiž. donosen , dobičkonosen : lukrativni trgovski posli

lúks tudi lux -a [ lúks ] m ( ȗ )
fiz. enota za merjenje osvetljenosti: meriti z luksi ; osvetljenost stanovanjskih prostorov naj bi bila okoli šestdeset luksov

lúksméter -tra m ( ȗ-ẹ̄ )
fiz. priprava za merjenje osvetljenosti: kazalec na luksmetru

luksuriózen -zna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. razkošen , sijajen : luksuriozne sobane

luksus gl. luksuz

lúksuz -a m ( ȗ )
1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka, razkošje: za življenje ne potrebujem luksuza ; s svojo plačo si ne more privoščiti luksuza / pog., ekspr. ta luksuz nas je stal pet tisoč / nav. ekspr., v povedni rabi: dopust ni luksuz, ampak potreba ; vozil se je z avtom in to je bil luksuz, ki si ga prej ni mogel niti predstavljati ; to je drag, nepotreben luksuz / pog., ekspr. saj nisem šel tja za luksuz šel sem tja, ker je bilo treba ; pren., ekspr. trdil je, da je poštenje luksuz
2. razkošna oprema, razkošni predmeti: hotel je brez luksuza, a udoben ; luksuz palač / davek na luksuz

lúksuzen -zna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na luksuz, razkošen:
a) tako luksuznega hotela še nisem videl ; graditi luksuzna stanovanja / standardna in luksuzna izvedba avtomobila / luksuzni parnik, vlak ; star. luksuzni avtomobil osebni avtomobil
b) carina na luksuzne predmete ; uvoz luksuznega blaga / luksuzni psi psi, zlasti majhni, za razvedrilo, zabavo
zal. luksuzna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi

lukúlski -a -o prid. ( ȗ )
knjiž. obilen , razkošen , bogat : prirejati lukulske večerje

lúla -e ž ( ȗ )
zastar. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa : natlačiti, prižgati si lulo / turška lula

lúlati -am nedov. ( ȗ )
otr. opravljati malo potrebo: lulati in kakati / sem že lulal

lúlček -čka m ( ȗ )
otr. moški spolni ud: kazati lulčka ; majhen lulček ; fantek z lulčkom

lúlek -lka m ( ȗ )
otr. moški spolni ud: razkazovati lulka ; majhen lulek ; mehek lulek

lumbágo -a m ( ȃ )
med. nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu, ledveni usek: akutni, kronični lumbago

lumbálen -lna -o prid. ( ȃ )
med. nanašajoč se na ledje, ledven: lumbalna nevralgija / lumbalna punkcija punkcija hrbteničnega kanala v predelu ledvenih vretenc

lúmen -mna in -a m ( ú )
1. anat. premer, prostornina cevastega organa, svetlina: črevesni lumen ; zmanjšani lumen arterije pri arteriosklerozi
2. fiz. enota za merjenje svetlobnega toka: meriti z lumni ; ta žarnica daje svetlobni tok tisoč lumnov
iron. ta človek res ni poseben lumen ni posebno bister, pameten

luminál -a m ( ȃ )
farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo grenkega okusa: zaužiti preveliko dozo luminala

luminiscénca tudi luminescénca -e ž ( ẹ̑ )
fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zlasti zaradi zunanjih vplivov, svetlikanje: luminiscenca bakterijskih kultur

luminiscénčen tudi luminescénčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na luminiscenco: luminiscenčni pojavi ; luminiscenčna svetloba / luminiscenčna snov

luminiscénten tudi luminescénten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
fiz. luminiscenčen : luminiscentna svetloba / luminiscentna snov

luminíst -a m ( ȋ )
um. umetnik, ki poudarja na slikah kontraste svetlobe in teme:

lúmp -a m , im. mn. lúmpi in lúmpje ( ȗ )
slabš. ničvreden človek, malopridnež: izvedela sem, kakšen lump je ; če je raztrgan, še ni rečeno, da je lump / lumpa so prijeli zločinca, hudodelca / kot psovka: tekla je za njim in kričala: lopov, lump ; osleparil me je, lump / ekspr. saj veš, da so fantje lumpi

lumpácij -a m ( á )
šalj., zastar. ničvreden človek, malopridnež: ti si star lumpacij / to sta moja dva mala lumpacija, ju je predstavila mati

lúmpanje -a s ( ȗ )
glagolnik od lumpati: navaditi se lumpanja

lumparíja -e ž ( ȋ )
slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: vse lumparije so prišle na dan ; kakšno lumparijo je spet napravil ; o tvojih lumparijah se bomo pogovorili kasneje / šalj. fantovske lumparije
// zastar. malopridnost , pokvarjenost : v njem je dosti lumparije / to je storil iz lumparije

lúmparski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na lumpanje: on in njegova lumparska druščina / lumparske navade

lúmpati -am nedov. ( ȗ )
pog. veseljačiti , popivati : lumpati s fanti / lumpati do jutra

lúmpek -pka m ( ȗ )
ekspr. manjšalnica od lump: ta lumpek ni kradel le kokoši / ljubk. ti lumpek, ali si kaj moj, je govoril hčerki

lúmpenproletárec -rca [ lumpənproletarəc ] m ( ȗ-ȃ )
nav. slabš. pripadnik lumpenproletariata: velemestni lumpenproletarci ; deklasiranci in lumpenproletarci

lúmpenproletariát -a [ lumpənproletarijat ] m ( ȗ-ȃ )
nav. slabš. propadli ljudje iz različnih družbenih razredov in slojev: lumpenproletariat velemest

lúmpenproletárski -a -o [ lumpənproletarski ] prid. ( ȗ-ȃ )
nanašajoč se na lumpenproletarce: lumpenproletarska miselnost / v tistih barakah živi lumpenproletarski element

lúna -e ž ( ú )
1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena ; raziskovati luno ; oddaljenost lune od zemlje ; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune ; Luna in drugi planeti
// to nebesno telo glede na osvetljenost: luna sije, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu ; svetla, pesn. bleda luna ; žarki lune ; obraz kakor luna okrogel, širok / luna raste viden je vedno večji del njene površine ; nar. mlada luna mlaj ; polna luna ko je vidna vsa njena površina ; ob polni luni v času, ko je vidna vsa njena površina ; nar. stara luna zadnji krajec
2. pesn. mesečina : luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju
3. star. (lunin) mesec: to je bilo pred tremi lunami
luna ga nosi je mesečnik ; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena ; hodi, kot bi ga luna nosila zamišljeno, neprisebno, raztreseno ; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno ; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni ; ekspr. lajati v luno nemočno groziti, onemoglo zmerjati ; ekspr. ali živiš na luni, ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih ; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven
astron. Jupitrove lune sateliti

lunácija -e ž ( á )
astron. čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama; sinodski mesec

lúnapárk -a m ( ū-ȃ )
pog. zabavišče z vrtiljaki in drugimi zabaviščnimi napravami: luči in hrup lunaparka

lunáren -rna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na luno: lunarne odprave ; lunarno vozilo
astron. lunarni mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo ; lunarno leto leto, ki ima 354 dni ; teh. lunarni modul del vesoljske ladje, s katerim se pristane na luni

lúnast -a -o prid. ( ú )
ekspr. po obliki podoben luni: imeti lunast obraz

lunátičen -čna -o prid. ( á )
ki se zelo razlikuje od običajnega, stvarnega in daje vtis neuravnovešenosti, čudaštva, sanjaštva: razglasili so ga za lunatičnega teoretika zarot

lunch -a [ lánč ] m ( ȃ )
zlasti v angleškem okolju lahek obrok hrane sredi dneva: čas je za lunch

lúnek -nka m ( ȗ )
1. nar. klin, ki preprečuje, da kolo ne pade, zdrsne z osi; osnik : vtakniti lunek v os
2. nekdaj manjša prostorninska mera: lunek žganja

lunéta -e ž ( ẹ̑ )
um. poslikana ali reliefno okrašena polkrožna ploskev nad vrati, oknom: freska v luneti

lúnica -e ž ( ú )
1. ekspr. manjšalnica od luna: poglej, lunica že vzhaja ; lunica in zvezdice
2. navadno v zvezi nohtna lunica belkast polkrožni del nohta pri korenu: lakirati tudi nohtno lunico

lúničast -a -o prid. ( ú )
podoben polmesecu: luničasti uhani

lúnin -a -o prid. ( ū )
nanašajoč se na luno: lunina površina / bleda lunina svetloba / lunin mrk ; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajec
astron. Lunin krater lijakasta vdolbina na Lunini površini z nekoliko dvignjenim robom ; Lunin krog ali Lunin ciklus doba devetnajstih let, po kateri se ponovijo Lunine mene na iste dni istega meseca ; Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo ; Lunina mena ali Lunina faza razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune ; Lunino leto leto, ki ima 354 dni ; meteor. lunin dvor ali lunin halo svetli kolobar okrog lune, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju

lúnj -a m ( ȗ )
zool. ptica ujeda vitkega telesa z ozkimi perutmi in dolgim repom, Circus: tihi let lunja / močvirski lunj ; rjavi lunj ; stepni lunj

lúnker -ja m ( ū )
metal. votlina v ulitku, nastala pri strjevanju: nevarnost za nastanek lunkerjev

lunohòd -óda m ( ȍ ọ́ )
teh., nekdaj sovjetsko avtomatsko vozilo brez posadke z daljinsko vodenimi napravami za raziskovanje lune: lunohod je začel pošiljati podatke

lúnojásen -sna -o prid. ( ȗ-á )
zastar. mesečen , jasen : Tako je računal v tihih, sanjavih, lunojasnih nočeh, ko ni mogel spati (K. Meško)

lúnta -e ž ( ȗ )
voj., nekdaj vžigalna vrvica pri puški, topu: top s prižgano lunto / puška na lunto

lúnula -e ž ( ȗ )
1. rel. majhno držalo v obliki polmeseca za hostijo v monštranci: razpreti lunulo
2. arheol. okrasek v obliki polmeseca: pri izkopavanju je bila najdena tudi lunula

lúpa -e ž ( ú )
preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari; povečevalno steklo : opazovati žuželke skozi lupo, z lupo / urarska lupa
knjiž. postaviti, vzeti pod lupo napake in pomanjkljivosti pod mikroskop, drobnogled
fot. časovna lupa časovna leča

lupáč 1 -a m ( á )
nar. vzhodno kdor lušči (bučno seme): ker je bil pridelek bučnic dober, je prišlo zvečer veliko lupačev / lupači koruze ličkarji

lupáč 2 -a m ( á )
zool. roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmi; vahnja

lupanár in lupánar -ja m ( á; ȃ )
pri starih Rimljanih javna hiša:

lúpati -ljem tudi -am nedov. ( ȗ )
nar. vzhodno odstranjevati lupino, kožo; lupiti : lupati krompir, sadje / pozimi so lupali posušeno bučno seme luščili / lupati koruzo ličkati

luperkálije -lij ž mn. ( á ȃ )
pri starih Rimljanih slavje v čast boga Favna kot zaščitnika pred volkovi:

lúpežnik -a m ( ȗ )
zastar. ničvreden človek, malopridnež: ne verjemi temu lupežniku

lupílec -lca [ lupilca in lupiu̯ca ] m ( ȋ )
1. kdor odstranjuje lupino, kožo: pomivalci posode in lupilci krompirja
gozd. delavec, ki odstranjuje lubje
2. lupilnik : lupilec za krompir se je pokvaril

lupílen -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se lupi: lupilni nož ; lupilni stroj za krompir
les. lupilni stroj stroj za izdelovanje furnirja

lupílnik -a m ( ȋ )
orodje ali stroj za odstranjevanje lupine, kože: lupilnik za krompir, sadje
// gozd. orodje ali stroj za odstranjevanje lubja z muževnega debla: lupiti debla z lupilnikom

lúpina 1 -e ž ( ȗ )
agr. rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetju: podorati lupino ; krmiti z lupino

lupína 2 -e ž ( í )
1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino ; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina ; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke
2. trd, suh ovoj sadov, plodov: streti, zdrobiti lupino ; izluščiti jedrce iz lupine ; valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino / lešnikova, orehova lupina ; pren., ekspr. za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce
3. ovoj jajca, navadno trd, apnenčast: natreti, razbiti lupino ; pišče je prekljuvalo tanko lupino / jajčna lupina ; mehka kožnata lupina kačjega jajca
4. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali: školjka odpre, zapre lupino ; lupina je gladka, rebrasta / lupina morskega ježka
// zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica : polževa lupina
5. zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega: lupine granat / od čolna je ostala samo lupina / ekspr. stali so v lupini velikanske dvorane
// ekspr. (majhen) čoln, (majhna) ladja: vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile
6. ekspr. kar je za kaj nepomembno: pomembno je jedro, ne lupina ; njegova prijaznost je samo lupina / knjiž., z oslabljenim pomenom: lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo ; lupina videza obdaja resnico
ekspr. počasi je zlezel iz svoje lupine postal dejaven, sproščen ; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi
arhit. lupina neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih razsežnosti ; bot. semenska lupina tanek ovoj semena ; um. lupina stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor

lupínar -ja m ( ȋ )
žival, ki ima lupino: hraniti se s školjkami in drugimi lupinarji

lupínast -a -o prid. ( í )
podoben lupini: lupinasta oblika
aer. lupinasta konstrukcija letala konstrukcija, po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini ; agr. lupinasto sadje sadje, ki ima trd, suh ovoj ; arhit. lupinast stol stol, po tankosti, ukrivljenosti ploskve, ploskev podoben (jajčni) lupini ; grad. lupinasta konstrukcija

lúping tudi looping -a [ lúping- ] m ( ȗ )
aer. letalska figura v obliki sklenjene krivulje, kroga v navpični ravnini, začeta navadno navzgor: letalo dela, izvaja luping ; pren., ekspr. delati idejne lupinge

lupínica -e ž ( í )
manjšalnica od lupina: odstraniti, streti lešnikovo lupinico / lupinica jajčeca / iskati, zbirati lupinice školjk / začiniti z limonino lupinico z zunanjim, rumenim delom lupine / drobna ribiška lupinica se je potopila

lupínje -a s ( ȋ ) nar. vzhodno
1. več olupkov, olupki: krompirjevo lupinje / lupinje čebule
2. več luščin, luščine: otresel se je lupinja bučnic, ki mu je viselo na obleki

lupíti in lúpiti -im nedov. ( ī ú )
1. odstranjevati lupino, kožo: lupiti jabolka, krompir, pomarančo ; lupiti jajce ; lupiti z nožem, s prsti / lupiti oreh odstranjevati zeleno lupino
// odstranjevati lubje: lupiti deblo ; vrba se rada lupi
2. ekspr. izkoriščati , odirati : strašno je lupil svoje dolžnike

lúpljenje -a s ( ú )
glagolnik od lupiti: lupljenje jabolk, krompirja / lupljenje debla / nož, stroj za lupljenje krompirja

lupulín -a m ( ȋ )
agr. grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov: lupulin daje pivu obstojnost in okus

lúpus -a m ( ȗ )
med. tuberkulozno vnetje kože, pri katerem nastanejo krogličaste tvorbe, ki kasneje razpadejo: lupus pusti brazgotine ; lupus na obrazu

lúsk -a m ( ȗ )
bot. iz dveh plodnih listov nastali podolgovati mnogosemenski suhi plod: zrel lusk se odpre

lúska -e ž ( ū ) nav. mn.
1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske ; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske
2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste
3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko ; led v obliki lusk / milne luske ; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice
alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene ; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske ; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih ; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati

lúskar -ja m ( ȗ )
nav. mn., zool. plazilci, pokriti z luskami, Squamata: kače, kuščarji in drugi luskarji

lúskast -a -o prid. ( ū )
1. ki ima luske: telo kače je luskasto / suha koža na rokah je videti luskasta / luskasto lubje
2. podoben luski: te tvorbe so luskaste oblike
geol. luskasta zgradba gorovja zgradba, pri kateri plasti delno pokrivajo druga drugo ; min. luskasta rudnina rudnina, ki se da klati v luske

luskàt -áta -o prid. ( ȁ ā )
luskast , luskinast : luskata žival

lúskati -am nedov. ( ȗ ) knjiž., zastar.
1. loputati , treskati : prepirajo se in luskajo z vrati
2. pokati 1 , tleskati : luskati z bičem

lúskav -a -o prid. ( ú )
luskast , luskinast : luskave roke

lúskavec -vca m ( ú )
zool. kuščarju podoben sesalec, ki ima telo pokrito z roženimi luskami, Manis: luskavci in pasavci
pal. izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron

lúskavica -e ž ( ú )
med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo izpuščaji, pokriti s srebrnkastimi luskami: imeti luskavico / luskavica na kolenih, komolcih

lúskica -e ž ( ū )
manjšalnica od luska: luskice ribic / koža se lupi, lušči v tankih luskicah

luskína -e ž ( í )
nav. mn. luska : ribje luskine / luskine na nogah, rokah
knjiž. šele takrat so mu padle luskine z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila

luskínar -ja m ( ȋ )
rib. v ribniku vzrejen krap, popolnoma pokrit z luskami: uloviti luskinarja

luskínast -a -o prid. ( í )
ki ima luske, luskine: luskinasta riba ; potok se je zvijal kakor srebrna luskinasta kača / suha koža na starkinih rokah je bila videti luskinasta

luskínica -e ž ( í )
manjšalnica od luskina: ribica z zlatimi luskinicami / obleka, posuta z lesketajočimi se luskinicami

luskínje -a s ( ȋ )
knjiž. več lusk, luske: sivo luskinje rib

lúskniti -em dov. ( ú ȗ )
knjiž., zastar. loputniti , treskniti : jezno je lusknil z vrati in odšel

luskolíst -a m ( ȋ )
nav. mn., bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: z luskolisti pokrito podzemeljsko steblo ; luskolisti čebule / mesnati, suhi luskolisti

lúsnec -a [ lusnəc ] m ( ȗ )
bot. rastlina zajedavka z rdečkastimi cveti v grozdih, Lathraea squamaria: lusnec na koreninah drevja

lúster -tra m ( ú )
pog. lestenec : kupiti velik luster / vsi lustri v dvorani gorijo

lustrácija -e ž ( á ) v nekaterih pokomunističnih državah
preverjanje nekdanjih pripadnikov komunističnega političnega sistema z namenom njihove odstranitve z aktualnih vodilnih položajev v politiki, javnih službah: izvesti, zahtevati politično lustracijo ; ideja, razprava, zakon o lustraciji ; pobuda, predlog za lustracijo

lustracíjski in lustrácijski -a -o prid. ( ȋ; á )
nanašajoč se na lustracijo: lustracijski postopek, ukrep, zakon ; lustracijska razprava, zakonodaja ; lustracijsko sodišče

lustrátor -ja m ( ȃ ) v nekaterih pokomunističnih državah
kdor predlaga, zahteva lustracijo: politika lustratorjev

lustrírati -am nedov. in dov. ( ȋ ) v nekaterih pokomunističnih državah
izvajati lustracijo: zakon je lustriral vsakogar, ki je sodeloval s tajno službo bivšega režima

lúšček -čka m ( ȗ )
bot. iz dveh plodnih listov nastali okroglasti mnogosemenski suhi plod: zrel lušček se odpre

lúščenje -a s ( ú )
glagolnik od luščiti: luščenje fižola / luščenje ječmena, prosa / luščenje barve, ometa ; luščenje kože / hlod za luščenje ; stroj za luščenje

luščílec -lca [ luščiu̯ca in luščilca ] m ( ȋ )
1. delavec, ki dela pri stroju za luščenje: luščilec riža / luščilec furnirja
2. agr. luščilnik

luščílen -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na luščenje: luščilna priprava
les. luščilni stroj stroj za izdelovanje furnirja

luščílka -e [ tudi luščiu̯ka ] ž ( ȋ )
les. stroj za izdelovanje furnirja:

luščílnica -e ž ( ȋ )
1. obrat za luščenje semen: luščilnica riža / luščilnica za gozdno semenje
2. agr. luščilnik

luščílnik -a m ( ȋ )
agr. stroj ali priprava za luščenje: dati, stresti riž v luščilnik / luščilnik deteljnega semena ; luščilnik za koruzo robkalnik

luščína -e ž ( í )
zunanji del stroka: spravljati zrna fižola, graha iz luščin / pospraviti, sežgati suhe fižolove luščine
// ovoj semena, sadov, ki ni popolnoma zrasel z vsebino: luščine bučnega, sončničnega semena / orehova jedrca je zmlel, luščine pa vrgel v ogenj / jajčne luščine lupine

luščínast -a -o prid. ( í )
ki ima luščino: luščinasto seme, zrno
agr. luščinasto sadje sadje, ki ima trd, suh ovoj

luščínica -e ž ( í )
manjšalnica od luščina: luščinice sončnic

luščíti in lúščiti -im nedov. ( ī ú )
1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah ; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru
// odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / luščiti jajce lupiti
2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo
// v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu ; pren. luščiti bistvo iz celote ; publ. resnica se lušči iz posvečenih krogov
ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale
3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore ; z nožem je luščil skorjo z debla ; barva avtomobila se lušči ; s stene se lušči belež, omet
les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir

lúški -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na luko: v daljavi se je že videl luški svetilnik ; luške naprave / luške pristojbine / luški delavci
navt. luški kapitan predstojnik luške kapitanije ; luška kapitanija urad v luki, ki skrbi za varno plovbo in pristajanje ladij, vodi registre ladij; poslopje tega urada

lúšten -tna -o prid. ( ú ȗ )
pog. čeden , ljubek : nekoč je bila luštna ; luštno dekle / imeti luštno postavo / kako luštno bluzo ima
// prijeten , zabaven : s tako luštnim človekom se že dolgo nisem pogovarjal / razpoloženje je bilo luštno / biti lušten za družbo družaben, zabaven

lúštkan -a -o prid. ( ȗ )
pog., ekspr. čeden , ljubek : sosedova punčka je pa res luštkana / prav luštkane igračke prodajajo

lúštrek tudi lúštrk -a m ( ȗ )
vrtn. začimbna rastlina z bledo rumenimi cveti v kobulih, Levisticum officinale: dati v juho sesekljano korenino luštreka ; zdravilna pijača iz luštreka

lutécij -a m ( ẹ́ )
kem. redka kovina sive barve, element Lu:

luterán -a m ( ȃ )
star. protestant , evangeličan : katoličani in luterani v Prekmurju

luteránec -nca m ( ȃ )
star. protestant , evangeličan : stiki luterancev in katoličanov
rel. pripadnik smeri protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa

luteránka -e ž ( ȃ )
star. protestantka , evangeličanka : goreča luteranka

luteránski -a -o prid. ( ȃ )
star. protestantski , evangeličanski : on je luteranske vere
rel. luteranska smer protestantizma

luteránstvo -a s ( ȃ )
star. protestantizem : v mestih se je luteranstvo naglo širilo
rel. smer protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa

lútka -e ž ( ȗ )
1. majhna figura, ki predstavlja človeka, žival, za uprizarjanje iger: gledališče je dobilo nove lutke ; igrati z lutkami ; hodi, premika se kot lesena lutka / gledališče ročnih lutk / pog. gledati lutke lutkovno predstavo
// slabš. kdor v svojem ravnanju, delu, zlasti političnem, ni samostojen in dela za tuje koristi: on je v tej igri samo lutka ; okupatorjeve lutke ; vlada lutk
2. figura, ki predstavlja človeka zlasti v naravni velikosti: lutka v izložbi, trgovini / moška, ženska lutka / demonstranti so zažgali lutko / muzej voščenih lutk v Londonu muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti / testna ali preizkusna lutka ki jo uporabljajo za proučevanje sil na človeka v prometnih nesrečah
3. igrača, ki predstavlja deklico; punčka : šivala je oblekico za svojo lutko ; igrati se z lutko ; lutka iz celuloida, gumija / kupiti lutko v narodni noši / obraz kot lutka lep, okrogel, toda brezizrazen ; pren., ekspr. dekle je njegova lutka, igračka za kratek čas
slabš. biti lutka v diktatorjevih rokah ravnati, delati po njegovih zahtevah ; slabš. dekle, fant je prava modna lutka se zelo moderno, nenavadno oblači
nav. mn., geol. lutka različno oblikovan apnenčast skupek v puhlici ; gled. animirati lutko ; filmska lutka ki nastopa v lutkovnih filmih ; ročna lutka ki se natakne na prste roke ; senčna lutka od katere je vidna samo senca na platnu, steklu ; viseča lutka ali lutka na nitkah ki se premika z nitmi; marioneta ; obrt. (krojaška) lutka model človeškega trupa za pomerjanje oblačil

lútkar -ja m ( ȗ )
1. gled. oseba, ki lutko premika in govori zanjo: ta lutkar je odličen animator in recitator ; spreten lutkar
2. kdor se ukvarja z lutkovnim gledališčem: posvetovanje lutkarjev
// izdelovalec lutk:

lútkarica -e ž ( ȗ )
ženska, ki lutko premika in govori zanjo: priznana lutkarica ; pravljičarka in lutkarica

lutkaríja -e ž ( ȋ )
pog. lutkarstvo : trudi se, da bi spet oživil lutkarijo

lútkarski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na lutkarje: lutkarska praksa / na šoli dela lutkarski krožek
// lutkoven : lutkarski film

lútkarstvo -a s ( ȗ )
dejavnost lutkarjev: lutkarstvo ima staro tradicijo ; razvoj lutkarstva

lútkast -a -o prid. ( ȗ )
ekspr. tak kot pri lutki: imeti lutkast obraz
// podoben lutki: kodrolas, lutkast deček

lútkica -e ž ( ȗ )
manjšalnica od lutka: igra se z lutkico

lútkoven -vna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na lutko: lutkovni film ; voditi lutkovni oder ; lutkovna predstava ; lutkovno gledališče / lutkovna vlada

lútnja -e ž ( ū )
glasb., nekdaj glasbilo hruškaste oblike s strunami in nazaj ukrivljenim koncem vratu: brenkati, igrati na lutnjo ; lutnja in harfa

lútnjar -ja m ( ȗ )
nekdaj kdor igra na lutnjo: kraljevi trobentač in lutnjar

lútrovec -vca m ( ú )
nav. ekspr. protestant , evangeličan : tamkajšnji prebivalci so bili deloma katoličani, deloma lutrovci
rel. pridigar je bil lutrovec, ne pa pristaš flacianizma

lútrovski -a -o prid. ( ú )
nav. ekspr. protestantski , evangeličanski : njegova mati je bila lutrovske vere / uničevati lutrovske knjige

lútrovstvo -a s ( ú )
knjiž. protestantizem : zatiranje lutrovstva
rel. lutrovstvo in cvinglijanstvo

lútrski -a -o prid. ( ú )
star. protestantski , evangeličanski : lutrski duhovnik / lutrski ljudje

lútrš -- prid. ( ú )
zastar. protestantski , evangeličanski : lutrš vera / niso bili katoliški, ampak lutrš ljudje

lux gl. luks

lúzer tudi loser -ja [ lúzer ] m ( ú )
pog., slabš. kdor je neuspešen pri delu, v življenju; zguba : zakaj bi bil luzer, če si lahko faca ; totalni luzer

lúža -e ž ( ú )
1. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo: na cesti so luže ; prestopiti lužo ; hoditi po lužah
// plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka : blatna luža ; luža sredi vasi / vaška luža / napajati na luži
2. navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: pod umivalnikom je luža / pobrisati luže vina ; umorjeni je ležal v luži krvi
ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko ; ekspr. dolgo so pluli, potovali čez (veliko) lužo čez (Atlantski) ocean

lúžast -a -o prid. ( ú )
poln luž: cesta je blatna in lužasta

lúžen -žna -o prid. ( ū )
1. nanašajoč se na luženje ali lug 2: lužna tekočina
2. v zvezi lužni kamen spojina natrija s hidroksilno skupino, kem. natrijev hidroksid

lúženje -a s ( ū )
glagolnik od lužiti: luženje hrastovine / luženje nikljevih rud / postopek pri luženju svinjskih kož

lúžica -e ž ( ú )
manjšalnica od luža: cesta je polna luž in lužic ; ekspr. otrok stopi v vsako lužico / pobrisati lužice ; lužica vina

lužílen -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na luženje: lužilna tekočina / lužilni postopek
teh. lužilna jama

lužílnica -e ž ( ȋ )
tovarniški obrat za luženje: usnjarna je povečala lužilnico

lužílo -a s ( í )
teh. sredstvo za luženje: nanesti lužilo na les / kemično lužilo

lúžina -e ž ( ū )
1. kem. baza 2 , lug : lužine in kisline
2. metal. lužnica

lúžiščina -e ž ( ū )
lužiškosrbski jezik: prevajati iz lužiščine
jezikosl. dolnja, gornja lužiščina

lúžiški -a -o prid. ( ū )
nanašajoč se na Lužičane ali Lužico: govori oba lužiška jezika ; lužiška literatura / lužiška srbščina / Lužiški Srbi
arheol. lužiška kultura materialna kultura bronaste in železne dobe s središčem ob Visli

lúžiškosŕbski -a -o prid. ( ū-ȓ )
nanašajoč se na Lužiške Srbe: govori oba lužiškosrbska jezika / lužiškosrbske pravljice

lúžiti -im, in lužíti in lúžiti -im nedov. ( ū ȗ; ī ú )
1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: lužiti les
2. metal. s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov: lužiti bakrovo rudo
3. star. prati z lugom: lužiti perilo, platno
star. to ga je lužil ostro opominjal, ostro ošteval
usnj. namakati kože v raztopini apna in natrijevega sulfida

lúžiti se -im se nedov. ( ú ȗ )
knjiž., zastar. dobivati na površini luže: zaradi deževja se cesta luži

lúžnat -a -o prid. ( ȗ )
kem. alkalen , bazičen 2 : lužnata raztopina / lužnat okus grenek, trpek

lúžnica -e ž ( ȗ )
teh. tekočina z izluženimi snovmi:

lužnína -e ž ( ī )
baza 2 , lug : lužnine in kisline
// alkalija

lycra in lájkra -e [ lájkra ] ž ( ȃ )
poliuretansko elastično vlakno znamke Lycra: volnena preja, obogatena z lycro
// tkanina iz teh vlaken: dokolenke, majica, obleka iz lycre

lymski -a -o [ lájəmski in lájmski ] prid. ( ȃ )
med., v zvezi lymska bolezen ali lymska borelioza bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo: dokazovanje, odkrivanje lymske bolezni ; stadiji lymske bolezni